Že dolgo je znano, da porjavelost kože ne predstavlja zdravja, temveč poškodbe kože zaradi UV-sevanja. In na to so znova opozorili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OI) ob današnjem svetovnem dnevu boja proti kožnemu melanomu.
Kožni melanom je je eden najpogostejših rakov v svetu in tudi pri nas. V Sloveniji je kožni melanom po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki in predstavlja 5,5 odstotkov vseh rakov, so zapisali na Onkološkem inštitutu. "V obdobju 2020-2024 je za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb. Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 6,2 odstotka na leto, starostno standardizirana incidenčna stopnja pa za 5,2 odstotka na leto," so pojasnili. Danes tako med nami živi več kot 10.000 oseb, ki so jim kadarkoli diagnosticirali kožni melanom.
Preživetje se sicer izboljšuje, poleg tega da sodi kožni melanom med rake z dobrim preživetjem - čisto petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom zbolelih v obdobju 2019–2023 je znašalo 92 odstotkov. Kot pove strokovna direktorica Onkološkega inštituta dr. Janja Ocvirk, se je v zadnjih dveh desetletjih preživetje pomembno izboljšalo. Ocenjuje, da je to rezultat "napredka v sodobnih pristopih zdravljenja, boljše dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter večje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem."
Pozabite na solarije in sončenje
Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu (UV) sevanju. Stroka torej opozarja, naj se izogibamo soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja ter seveda tudi solarijem. "Pomembno je, da se izogibamo nenadnim in intenzivnim izpostavitvam, ki pogosto vodijo do sončnih opeklin, saj te povečujejo tveganje za razvoj melanoma," pojasnijo. Ob tem je pomembna tudi dosledna zaščita kože v primeru izpostavljenosti soncu, predvsem z oblačili, ki so gosto tkana, pokrivali s širokimi robovi in sončnimi očali. Na nezaščitene dele kože pa je potrebno nanesti zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več) - in to dovolj zgodaj, v zadostni količini in večkrat dnevno.
Pozornost na velikost, obliko in barvo znamenj
Pomembno pa je tudi opazovanje lastnega telesa in morebitnih sprememb, ki bi lahko nakazovale na kožni melanom. Zlasti moramo biti pozorni na spremembe velikosti, oblike ali barve obstoječih znamenj na koži ali na pojav novih znamenj, ki izstopajo od ostalih. Na Onkološkem inštitutu so pripravili nekaj napotkov, po katerih lahko prepoznamo kožni melanom. "Kožni melanom se najpogosteje pojavi na predhodno nespremenjeni koži in se kaže kot znamenje z nepravilnim robom, neenakomerno obarvanostjo in površino, lahko ga spremlja povrhnja poškodba ali razjeda," pojasnijo.
Pri oceni sumljivih sprememb za kožna znamenja se sicer uporablja kriterij ABCDE:
• asimetrija (Asymmetry): os znamenja po dolžini in os po širini se razlikujeta;
• robovi (Borders): nepravilen rob, nazobčan, z izrastki;
• barva (Colour): spreminjanje barve ali prisotnost več barv
• premer (Diameter): večji od 6 mm
• evolucija (Evolution): spreminjanje in rast nad nivo kože ali v širino.
Kirurško in sistemsko zdravljenje
Ob sumljivih spremembah je seveda ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom.
Zdravljenje kožnega melanoma je vedno prilagojeno pacientu oziroma razširjenosti in značilnostim bolezni ter splošnemu zdravstvenemu stanju posameznika kot pojasni dr. Barbara Perić z Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. "Najpogosteje zdravljenje vključuje kirurško in sistemsko zdravljenje ter obsevanje. V sodobnem zdravljenju ima pomembno vlogo imunoterapija, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. V določenih primerih se lahko uporabi tudi kemoterapija," še razloži Perić.
Pomembno pa je tudi spremljanje po zaključenem zdravljenju z rednimi kontrolami najprej pri onkologu in dermatologu, kasneje le pri dermatologu, saj lahko tako zgodaj odkrijejo morebitne ponovitve bolezni.
Ker bolezen predstavlja bolnikom številne izzive, pa se ti lahko obrnejo tudi na Nacionalno društvo za bolnike z melanomom. "Diagnoza melanoma pogosto predstavlja veliko osebno in psihološko stisko tako za bolnike, kot njihove svojce. Sproža številna vprašanja in negotovosti, zato je pomembno, da imajo bolniki dostop in podporo skupnosti s podobno izkušnjo. V društvu si prizadevamo, da bolniki v procesu zdravljenja niso sami in da jim pomagamo razumeti njihovo bolezen, jih vzpodbujamo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja in, da živijo čim bolj kakovostno življenje," je izpostavil mag. Janez Sirše iz omenjenega društva.
Nedavno je Onkološki inštitut objavil tudi najnovejše poročilo kliničnega registra kožnega melanoma, in sicer za leto 2024. Celotno poročilo je dostopno tukaj.
