(KOMENTAR) Brez zamere, "kavčarji"

Pri rokometaših je pač tako, da zaradi preteklih uspehov, v zadnjem času pa tudi zaradi rezultatske krivulje, ki se vztrajno dviguje, od njih na velikih tekmovanjih vedno pričakujemo presežke. Ki nam jih pogosto servirajo. Nazadnje na olimpijskih igrah v Parizu, ko so bili četrti, v boju za medalje pa dve tekmi izgubili z minimalno razliko. Navdušili so tudi na lanskem evropskem prvenstvu. In leto prej na mundialu, prvem velikem tekmovanju pod vodstvom Uroša Zormana. Z njim je - naj mi "kavčarji" ne zamerijo - reprezentanca veliko pridobila. Njen kult se je dvignil in se še dviguje. To se hitro (ob)čuti.Sloveniji je lanski žreb za skupinski del letošnjega svetovnega prvenstva namenil Kubo, Zelenortske otoke in Islandijo. Zelo ugodno, pa še v Zagrebu bodo igrali do morebitnega finala. Nad prvimi tremi nasprotniki se ni pritoževati, tudi s stališča, da se bodo z Islandci udarili nazadnje. Prava poslastica se nato obeta v drugem delu turnirja, ko se bodo, če ne pride do čudeža, pred več kot 15 tisoč navijači udarili s Hrvaško. Tekme z njimi so vedno nekaj posebnega, sploh na tako pomembnem tekmovanju.Ko smo ravno pri navijačih - Hrvati so vstopnice za nas kar zasolili. Medtem ko sedež v areni (v prvem delu), ko bo tam igrala Slovenija, stane od 60 evrov, si lahko obračun Francije in Kuvajta ter Avstrije in Katarja v Poreču ogledate že za trikrat nižjo ceno. A Slovenci se kljub (pre)visokim cenam za podporo ne bojijo. Bo pa ta precej odvisna od igre naših in se bo – to se je v preteklosti izkazalo že pri kakem drugem ekipnem športu – stopnjevala oziroma pojenjala glede na prikazano na igrišču. Med 32 reprezentancami, ki bodo nastopile na prvenstvu, je Mednarodna rokometna zveza Slovenijo po kakovosti uvrstila na deseto mesto. Čez palec se zdi, da bi lahko bila višje, a papir prenese vse.Letošnji turnir bo minil brez treh, ki so v zadnjih deset plus letih v ekipi pustili neizbrisen pečat. Jureta Dolenca in Deana Bombača je zaradi emšo prečrtal Zorman, Matej Gaber se je upokojil sam. V reprezentanci so (z izjemo vratarja Klemna Ferlina) ostali letniki 1990 in mlajši. Ekipa je nekoliko drugačna, a ne spet tako zelo kot pri ženskah, ki so jeseni začele skoraj z ničle, decembra pa navdušile na EP in standard, kako se boriti za nacionalni grb, dvignile v višave. Borbo do zadnjega atoma moči obljubljajo tudi rokometaši. Slika bo gotovo, morala bo biti, drugačna od tiste na pripravljalnih tekmah, klecnili so sploh na zadnji s Hrvaško. Prav ta obračun je lahko jasno opozorilo in spodbuda, kako se (ne) lotiti turnirja. Asov v rokavu ima Zorman še gotovo veliko, za igralce pa se tudi zdi, da jih krasi ravno prava kombinacija izkušenj in mladostne energije. Bodimo iskreni, navijači ne skrivajo želje po kolajni. Eno, bronasto, so fantje na svetovnem prvenstvu že osvojili. Leta 2017 v Španiji, nedolgo za tem, ko je zadnjo tekmo v reprezentančnem dresu odigral zdajšnji selektor.

(KOMENTAR) Brez zamere, "kavčarji"

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano