Najprej muke z Maltežani in Luksemburžani, nato prepričljiv izpad iz kvalifikacij za konferenčno ligo, za povrh pa še črni niz v slovenski ligi. Nogometaši Maribora so v krizi. Klub, ki se rad pobaha s polnimi vitrinami lovorik in venomer ponavlja, da je sam dvignil letvico pričakovanj, je že zdrsel v slovensko prvoligaško povprečje.
V aktualni, z vseh vetrov nabrani zasedbi je vse manj bojevnikov, garačev, legitimnih predstavnikov delavskega mesta, ki nikomur ne prizna, da je boljši, se bori za vsak centimeter na igrišču in v navijaški spodbudi Ni predaje ne sliši le floskule. Medlo, nemotivirano, brezidejno, celo prestrašeno je videti ekipa, ki naj bi v sebi skrivala šampionski potencial. Vijoličastega dresa se noben nasprotnik več ne ustraši, Maribor je domači konkurenci postal idealen tekmec za dvigovanje samozavesti. Da je na treningih vse v najlepšem redu, da zanosa ne manjka, da trenerski štab in nogometaši garajo, prepričujejo vodilni, a Maribor se je v krizo spravil na tekmah. Rezultati so edino merilo uspeha, so v kakih drugih, uspešnejših časih poudarjali v Mladinski ulici, neatraktivno igro opravičevali z zmagami, ekscese zunaj igrišča z dolgimi evropskimi jesenmi. Ker se merila niso spremenila, je sodba jasna. Maribor je neuspešen.
Rešitev je v vztrajanju na začrtani poti, je najkrajši povzetek tega, kar sta v obsežnem intervjuju za Večer povedala športni direktor Marko Šuler in poslovni direktor Bojan Ban. Rošad v trenerskem štabu ali v vodstveni strukturi kluba ne bo. Edini, vsaj do zdaj vidni učinek ukrepov, ki naj bi klub spravili iz rezultatskega brezna, je (začasna) odstranitev Josipa Iličića iz prve ekipe. Zgodili so se krizni sestanki, zagovori, pogovori znotraj slačilnice, moštvo pa še vedno prepušča točke glavnim konkurentom za naslov.
Ne le zaradi porazov je vse bolj močan vtis, da se je celoten klub od predsednika in upravnega odbora navzdol ujel v cono udobja, ki se je je tako bal Marko Šuler, ko je zasedel pisarno športnega direktorja. Ni zmag, so pa redne plače. Ni zadovoljstva na tribunah, je pa klub iztržil spodobni odškodnini za Žana Vipotnika in Ivana Brnića. Ni Evrope, je pa klub stabilen. Ko je nekaj narobe, v (nekoč) najtrofejnejšem slovenskem nogometnem kolektivu hitro ponudijo razlago, da na nekem drugem področju vse štima. Da ni pravega razloga, da bi se kaj spremenilo. Če bodo kritike preglasne, pa so tu še zgodbe o bogatih stricih, ki financirajo domačo konkurenco, medtem ko si mora Maribor vsak evro krvavo zaslužiti. Vsaj do prihoda zasebnih vlagateljev, ki jih, kot nam je povedal direktorski dvojec, klub vedno bolj intenzivno išče.
A šejk s kovčkom denarja se pred stadion še ni pripeljal, trenutno krizo bo morala reševati aktualna garnitura. Morda sta viziji Marka Šulerja in trenerja Damirja Krznarja res optimalna pot za vstajenje padlega velikana, a s porazi, vprašljivimi odločitvami na igrišču in skoraj obupanimi eksperimenti s prevetritvami enajsterice za vsako tekmo njuna zagotovila, da vesta, kaj delata, postajajo vse bolj prazna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
