Ko sta pred dobrim letom dni premier Robert Golob in generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme optimistično napovedovala gradnjo superračunalnika na teniških igriščih ob DEM, ki bi lahko prispeval tudi k vodni diplomaciji, smo bili sprva nekoliko skeptični. A položitev temeljnega kamna za podatkovni center in superračunalnik ob Dravi kaže, da sta bili Slovenija in njena gospodarska diplomacija ob pravem času na pravem mestu. To, da smo s podatkovnim centrom in vzpostavitvijo tako imenovane tovarne umetne inteligence v mreži trinajstih najbolj inovativnih evropskih držav, je uspeh in porok, da se bo tudi Slovenija trdno zasidrala na zemljevidu umetne inteligence. Ko je ta projekt nastajal, še nismo slutili, kako pomembno se je predvsem na področju znanosti in tehnologije nove dobe opreti na lastne sile. Biti "samooskrbni" na področju "big data" in delno tudi AI je v geopolitičnem času deglobalizacije in protekcionizma vseh vrst nujno.
Pomembno je tudi, da Maribor in njegovi strokovnjaki s to naložbo še naprej ostajajo v slovenskem in svetovnem vrhu. Tudi po tem, ko superračunalnik Vega v Izumu že diha na škrge in ga bodo vzdrževali pri življenju le še do prihodnjega leta, ko bo njegovo vlogo prevzel šestnajstkrat močnejši superračunalnik v okviru projekta EuroHPC.
Prav tako so pomembni "stranski" proizvodi 150 milijonov evrov vrednega projekta v Obrežni ulici. Ob ustrezni navezavi na vročevod pri Koroškem mostu bi z odpadno toploto na bolj trajnosten način ogrevali Mariborčane. Na posledično nižje zneske na položnicah bo verjetno treba še počakati, pa vendar. Z zornega kota decentralizacije tudi vlaganja Slovenije v podravsko regijo niso zanemarljiva.
Znanje ne pozna meja
Tudi ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), smo slišali skeptike. Danes smo zraven tudi v vesolju, pa če se to še tako neverjetno sliši. Navsezadnje je pred leti iz Francoske Gvajane v vesolje poletel nanosatelit Tristar-R, plod znanja strokovnjakov mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Brez natančnih merilnih naprav trboveljskega Dewesofta si velika Nasa ne zna več predstavljati varnih vesoljskih poletov in misij.
Verjetno nikoli ne bomo leteli na Luno ali lansirali vesoljskih raket, smo pa zraven, ko se delijo izkušnje in znanje ter iskrijo nova dognanja. Znanje v superračunalniški in digitalni dobi ne pozna meja, ampak se le še hitreje prenaša. In če imajo naši raziskovalci in znanstveniki dostop do najsodobnejših tehnologij na domačem pragu, se za informacijsko-digitalni razvoj Slovenije in Evrope ni bati. Še več, v mrežo povezani superračunalniki se lahko ob nepredvidljivih protekcionističnih korakih najbolj razvitih tako v Ameriki kakor tudi v Aziji zanesejo na lastno znanje in tehnologijo ter jim v prihodnje celo konkurirajo.
