Slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba se sooča z dejstvom, da ima Slovenija med dvajsetimi državami z evrom trenutno tretjo najvišjo letno inflacijo. Pred nami sta le Hrvaška in Slovaška. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča najboljšo primerjavo med državami, je v letu dni v Sloveniji poskočil za 6,6 odstotka (splošna letna inflacija je 6,9 odstotka), povprečje za območje držav z evrom pa je 2,9 odstotka, kar kaže na to, da precej zaostajamo za drugimi državami z evrom. In to kljub temu, da je na začetku mandata Golobova vlada skušala omejiti inflacijo z nižanjem cen za energijo in tudi z omejevanjem cen naftnih derivatov na bencinskih servisih. A ob relativno (pre)visoki zasebni in državni potrošnji so svoje k nadpovprečni inflaciji prispevale (pre)visoke plačne zahteve številnih dejavnosti v zasebnem in javnem sektorju.
V obdobju, ko vlado in še posebej Golobovo stranko Svoboda pretresajo različna notranja nesoglasja, bo v Sloveniji toliko težje v doglednem času doseči ciljano dvoodstotno letno inflacijo, za katero si prizadevajo številne centralne banke, med njimi tudi ECB. Ob tem se napoveduje ohlajanje gospodarstva - in naša največja izvozna partnerica Nemčija naj bi bila tehnično gledano že v recesiji. Ob vsem tem se lahko tolažimo z rekordno nizko 3,6-odstotno brezposelnostjo, a je po svoje prav to razlog, da so delodajalci pripravljeni zaposlenim plačati nekaj več - v strahu, da ne izgubijo (dobrega) kadra. Pred leti si za praktično katerokoli zaposlitev moral uporabiti zveze in poznanstva, danes marsikje več niti uporaba slovenskega jezika ni pogoj za zaposlitev, tako se je izpraznil slovenski kadrovski bazen - tudi na račun več deset tisoč zaposlitev slovenskih državljanov v Avstriji.
Golobova vlada v poldrugem letu praktično ni sprejela nobene (nujne) reforme
Nekateri ekonomisti ugotavljajo, da smo se znašli v nenavadni spirali višjih davkov in hkratnih zahtev po višjih plačah. Tako se napoveduje višja obdavčitev dohodka podjetij, dodatna obdavčitev slovenskih bank, nov prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek kot nadomestilo za ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, hkrati se niso indeksirale dohodninske olajšave, kar je prav tako povečalo že tako visoko davčno obremenitev naših plač. Vse omenjeno bo in še znižuje kupno moč slovenskega prebivalstva, zato so legitimne pravice prejemnikov plač, pokojnin in tudi socialnih transferjev, da se, sploh v obdobju (pre)visoke inflacije, njihovi prejemki zvišajo. Ker je aktualni predsednik vlade v prvi vrsti menedžer in je prišel v politiko iz gospodarstva, je marsikdo pred njegovo izvolitvijo pričakoval, da bo podobno deloval v vladi, sploh ker je dobil precejšnje število glasov volivcev in s tem državnozborskih poslancev. Pričakovanja so bila, da bo vlado vodil bolj razvojno, a njegova vlada v poldrugem letu praktično ni sprejela nobene (nujne) reforme, ampak se je predvsem ukvarjala sama s sabo. Golobovi vladni ekipi zatorej v preostanku mandata izzivov zlahka ne bo (z)manjkalo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
