V zadnjih mesecih so podražitve živil postale stalnica pogovorov med potrošniki, trgovci in politiki. Vlada je omenjala možnost regulacije maloprodajnih cen, kmetijska ministrica Mateja Čalušić se je že srečala s predstavniki kmetov, prehranske industrije in trgovcev, da bi skupaj poiskali rešitve. Čeprav vsi deležniki nasprotujejo regulaciji cen, možnost ukrepanja ostaja na mizi. V naslednjem tednu bo to problematiko obravnaval še svet za cene na ministrstvu za gospodarstvo.
A realni ukrepi se v verigi dogajajo ves čas. Trgovci se poslužujejo različnih metod. Ena odmevnejših akcij je Sparova, kjer so s polic umaknili izdelke Persil, Perwoll, Pril in Silan – z jasnim sporočilom: "Borimo se proti inflaciji." Kot vse kaže, se jim z dobaviteljem Henklom ni uspelo dogovoriti za zvišanje cen. Ta naj bi predvideval tako visoke podražitve, da bi se na končni ceni to poznalo v 30-odstotni podražitvi. Trgovec na to ni pristal in je izdelke umaknil iz prodaje.
Da so pogajanja s trgovci trda, vedno znova opozarjajo tudi kmetje in zadruge. Sploh kar se tiče živilskih proizvodov, nenehno poslušamo, kako nizke da so odkupne cene in kako se pridelovalce stiska v kot. Zadnji tak primer je krompir. Letošnje odkupne cene krompirja so namreč rekordno nizke. Nekateri kmetje opozarjajo, da so celo za 50 odstotkov slabše kot lani. Iz tujine prihaja precej cenejša roba in lokalni pridelovalci težko pokrivajo proizvodne stroške, če pristajajo na take cene. Podobno se dogaja tudi pri drugih pridelkih - zlasti sezonskih. Kmetom tako nemalokrat ostane izbira: delo pod ceno ali odvoz v bioplinarno.
V boju za pozornost potrošnika gredo trgovci vse dlje
Vedno pa vseeno kmetje ne potegnejo kratke. Trenutno smo denimo v situaciji, ko si v verigi govejega mesa največji kos pogače režejo rejci. Cena telet se je v zadnjem obdobju podvojila, kot pravijo trgovci, pa vseh podražitev v verigi niso prenesli na potrošnika. Ne še! Čeprav se je maloprodajna cena govedine med vsemi kategorijami hrane najbolj povečala, to še ne pomeni, da so cene zdaj stabilne. Izkušnje kažejo, da na koncu večino, če ne celo vse stroške podražitev nosi kupec.
Pogajanja so, kot kaže, trda in poleg letine, energije, pa tudi borznih nihanj so pomembne tudi pogajalske moči, zato pristojni kot lajna ponavljajo, kako pomembna je povezanost v zadruge, da kmet ne solira na trgu in se iz sezone v sezono bori za preživetje.
Še največ strategij za boj proti podražitvam imajo trgovci. In njihov glavni adut so akcije, kar je prikladno, saj so slovenski potrošniki ljubitelji akcijskih cen. Tako vedno znova poudari tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki domačega potrošnika imenuje "lovilec cenovnega dna", saj da je njegov prvi in glavni kriterij pri nakupu živilskih izdelkov cena. V boju za pozornost potrošnika gredo trgovci vse dlje. Oglasi so vedno bolj drzni, tako denimo pri trgovcih že vidimo primere oglasov, v katerih potrošniku jasno prikažejo, da je določena blagovna znamka cenejša pri njih kot pri konkurenci. Vse za zvestobo kupca. To je verjetno tudi glavni namen umika izdelkov z nenadno visoko podražitvijo. Saj bi sicer lahko trgovec mirno prenesel podražitev na potrošnika, a tega ne stori, da ga ne bi izgubil. Podražitve se dogajajo počasi, manj očitno in so skrbno načrtovane, da jih potrošnik ne opazi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
