Nemiri v ZDA: Gre za brezup navadnih ljudi, ki ne vidijo več prihodnosti

Združene države Amerike so vstopile v drugi teden silovitih, žal tudi nasilnih protestov, kakršnih niso doživele vse od leta 1968, tedanjega gibanja za državljanske pravice in likvidacije njegovega voditelja Martina Luthra Kinga mlajšega.

Glavna fotografija članka:Nemiri v ZDA: Gre za brezup navadnih ljudi, ki ne vidijo več prihodnosti
EPA
Datum 2. junij 2020 03:30
Čas branja 3 min

Tudi tokrat je povod smrt temnopoltega državljana, ki ga je prav brutalno pred kamerami mobilnikov ugonobil belopolti policist. Toda pri vsem skupaj ne gre več le za nasilje belopoltih policistov nad temnopoltim prebivalstvom, ki je v ZDA vsakodnevna stalnica. Gre za brezup navadnih ljudi, ki ne vidijo več prihodnosti.
Četudi se protesti internacionalizirajo, pljusnili so tudi po Berlinu, Londonu in drugod, poudarek ostaja na ZDA. Tam je v času koronakrize odneslo pokrov z lonca. Predsednik države, vsemogočni Donald Trump, komunicira s svojimi podaniki samo še preko družbenih omrežij, in tam žali vsepovprek. Ljudje pa umirajo, ker je v svoji želji po popolni oblasti in nezmotljivosti trdil, da je Amerika velika, niti virus ji ne more nič in bo izginil sam od sebe. Ker ni izginil, imajo v 330-milijonski državi več kot 1,84 milijona okuženih in čez 106 tisoč mrtvih.
Populizem je odplaknil znanost in medicino, toda ... V ZDA so korenine nemirov dosti globlje. Mrtvih med covidom-19 je v statističnem razmerju štiri proti ena, seveda na račun deprivilegiranih temnopoltih. Od 40 milijonov delovnih mest, ki so ugasnila v času koronakrize, jih gre velikanska večina na račun temnopoltih, latinosov in pripadnikov drugih etnično najbolj ranljivih skupin. Združene države Amerike res ne morejo dihati, še zlasti, ker se bližajo volitve. In ker predsednik raje sipa žaljivke na twitterju, kot da bi ljudstvu vlil kanček upanja. To, da so za vse krivi Kitajci, Svetovna zdravstvena organizacija, njemu gorki demokrati in drugo, kar premetava na druge, ne vzdrži resne kritike.
Verjetno pa je tisto, kar je stotisoče ljudi vseh barv in ras pognalo na ulice, v resnici družbena neenakost, s katero se morajo boriti iz dneva v dan. Načelo ena proti 99, torej to, da ima en sam odstotek Zemljanov več premoženja kot preostalih 99 odstotkov prebivalcev planeta, je preprosto tako nevzdržno, da se je prej ali slej nekaj moralo zgoditi. Da ZDA kot vodnik svetovnega turbokapitalizma odrekajo zdravstveno/zavarovalniško podporo vsem, ki nimajo dovolj pod palcem, da bi plačali nenormalno drage preglede v bolnišnicah ali zdravljenje, prav tako kaže, da nekaj ni v redu. In potem se čudimo, da gredo zrevoltirani ljudje na ulice, ker nimajo denarja, da bi pokopali svoje najdražje, ker krsta (brez pogrebnih slovesnosti) stane več, kot znaša njihova letna plača? In ker ne morejo peljati koga od svojih v bolnišnico, ker je konto na njihovem tekočem računu prenizek?
Smrt Georgea Floyda je očitno več kot le še en tragičen primer. Morda je začetek neke (r)evolucije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Zaupate pojasnilom Petrola glede zaprtih točilnih mest na njihovih bencinskih servisih?
Da.
9%
31 glasov
Ne.
85%
298 glasov
Ne vem, me ne zanima.
6%
20 glasov
Skupaj glasov: 349
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.