Vik in krik

Z delovanjem upravnih enot že lep čas nismo zadovoljni ne uporabniki storitev ne tamkajšnji zaposleni. Problemi večtedenskega, če ne celo večmesečnega čakanja na gradbena in druga dovoljenja so stalnica. Še hujše je, ko tujec potrebuje enotno dovoljenje za bivanje in delo. Nekatere, zlasti največje upravne enote so na tem področju še posebno na udaru. Tako kot na številnih drugih področjih je Slovenija v zadnjih letih pri poenostavljanju upravnih postopkov in izboljševanju kakovosti storitev, ki so povezane tudi z nujno digitalizacijo, zaspala. Vse to povzroča slabo voljo pri uporabnikih, ki morajo, namesto da bi tovrstne storitve lahko uredili z le nekaj kliki, priti večkrat pred ustrezno uradniško okence. Posledično slabo voljo stresajo na že tako marsikje preobremenjene uradnike, ki si prav tako želijo ne le boljših delovnih pogojev, ki so nujno povezani tako z informatizacijo kot z manj stresnim delovnikom, temveč tudi ustreznega vrednotenja dela. Da so spremembe, izboljšave nujne, se strinjajo tako tisti, ki stojimo pred okencem, kot tisti za okenci.A napoved ministrstva za javno upravo o reorganizaciji upravnih enot - preuranjeno in zato nespametno poslana v javnost, saj za zdaj razen izhodiščnih razmišljanj, spisanih na nekaj straneh, ni nič oprijemljivega - je sprožila pravi vihar. Najprej so zagnali vik in krik županje in župani, češ da bi načrtovane spremembe poslabšale dostopnost stoitev. Na podlagi česa so to razbrali v izhodiščih, ni povsem jasno. Kajti zgolj ob predpostavki, da bi določene tako zahtevnejše kot podporne naloge za celo regijo prevzela upravna enota, ki deluje v središču regije, medtem ko bi vse obstoječe upravne enote - če bo pri tem seveda ostalo - ohranile pristojnost sprejemanja vseh dosedanjih vlog, tega ni mogoče trditi. Celo več, če se bodo z zahtevnejšimi vlogami ukvarjali javni uslužbenci, ki bodo o tem imeli poglobljeno znanje, bi lahko, seveda ob že omenjeni nujni debirokratizaciji, ki je mantra vsakokratne vlade, zadeve urejali celo hitreje.Namesto trezne razprave so pričakovano zastavo upora po preprosti logiki politične kalkulacije prevzele tiste politične stranke, ki se lahko pohvalijo z največ župani v svojih vrstah. Kajti ugoditi lokalnim veljakom, ki jim gradijo teren, je najpomembnejše. In tako se zdi, da je projekt - kot že nekajkrat doslej -, še preden bi dobil jasnejše obrise, kljub ugodni koalicijski večini tudi brez SD, pod vprašajem.Nesmiselno bi bilo, ob plačni reformi, ki je temeljni projekt ministrice Sanje Ajanović Hovnik, riniti v spremembe brez ključnih akterjev. Zato bo v prihodnjih mesecih ob podpori stroke še kako pomembno, da si bo zagotovila ne le politično terensko podporo, temveč tudi podporo načelnikov in zaposlenih na upravnih enotah. Ti lahko bistveno prispevajo k potrebnim in nujnim izboljšavam. In ki morajo nujno poleg kakovostnejših in hitrih storitev v celotnem spektru dela vključevati tudi dobrobit zaposlenih, sicer se bodo v prihodnjih letih soočali s še večjim pomanjkanjem kadra.

Vik in krik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano