(INTERVJU) Anka Čadež: Naš kapitalski trg je varen in vse bolj zanimiv za male vlagatelje

Prihodnji torek, 8. aprila, bo v ljubljanski Unionski dvorani tretje leto zapored potekal Dan slovenskega kapitalskega trga, s katerim želijo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), borznoposredniške družbe, banke, družbe za upravljanje (DZU), Ljubljanska borza in Centralno klirinška depotna družba (KDD) dvigniti raven poznavanja slovenskega kapitalskega trga. Cilj je, da naložbe v delnice, obveznice, investicijske in pokojninske sklade postanejo privlačne za dolgoročno varčevanje državljanov in da se denar aktivira za spodbujanje gospodarstva.Ključno je tudi, da gospodarstvo prepozna kapitalski trg kot enega izmed virov financiranja, kar bi vodilo v večje število delnic in obveznic, ki bi bile na voljo vlagateljem. O slovenskem kapitalskem trgu in njegovem razvoju pred dogodkom govori direktorica ATVP.Radi poudarjate, da je razvit kapitalski trg pomemben za gospodarski razvoj države, za podjetje za prebivalce. Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo, tudi ATVP je sodelovala pri njej. Kaj vključuje ta strategija in kdaj lahko pričakujemo prve rezultate?"Zelo smo zadovoljni, da je vlada spoznala, kako pomemben je razvit kapitalski trg za razvoj države in gospodarstva in da je izvajanje te strategije ena od osrednjih prioritet ministrstva za finance. Pomagali smo pri pripravi te strategije in sedaj aktivno sodelujemo pri vseh teh aktivnostih. Nekateri cilji so že izvedeni; pred kratkim je bil sprejet nacionalni program finančnega opismenjevanja, namenjen vsem starostnim skupinam prebivalstva ter malim in srednje velikim podjetjem. Ta vključuje usmeritve, da se finančno opismenjevanje kot samostojen predmet uvede že v osnovne in srednje šole. Pred kratkim se je zaključila uspešna druga izdaja ljudske obveznice, s katero je država privabila male vlagatelje. Pred sprejetjem je zakon o individualnih naložbenih računih, katerega glavni namen je, da bi se del bančnih depozitov gospodinjstev preusmeril na kapitalski trg. Potem smo v ATVP skupaj z Ljubljansko borzo in KDD-jem vzpostavili enotno vstopno točko, kjer so na enem mestu na voljo vse informacije v zvezi z izdajo dovoljenj za vlagatelje, izdajatelje finančnih inštrumentov javne družbe, DZU-je, banke ... Prav tako pa intenzivno poteka tudi delo v skupini za dosego statusa razvijajočega se trga. Tudi vlade drugih držav članic EU in številni nadzorniki trga kapitala aktivno sodelujejo pri spodbujanju razvoja kapitalskega trga. Ne nazadnje je tudi Evropska komisija v novi sestavi sprejela novo strategijo za unijo prihrankov in naložb, katere namen je spodbuditi predvsem prebivalstvo k aktivnemu vlaganju za prihodnost."Kje pa je Slovenija, ko govorimo o zrelosti in razvitosti kapitalskega trga?"Rekla bi, da smo na sredini. Dokaj mlad je naš kapitalski trg, star je dobrih 30 let. Kar je malo v primerjavi z ZDA, kjer je to že dolgoletna tradicija. Rada bi poudarila, da ima naš kapitalski trg vso potrebno infrastrukturo; je varen, regulativa je enaka kot za vse evropske trge. Na žalost pa so težave našega kapitalskega trga, da je majhen, njegova likvidnost je majhna, premalo papirjev je na voljo, pa tudi s tistimi, ki so, se premalo trguje. Zaradi tega imamo status robnega trga. In glavni cilj strategije je, da ga premaknemo v razvijajoči se trg. Za to bo treba sprejeti kakšne ukrepe; brez da bi država dala na trg tudi kakšno podjetje, ne bo šlo."Kakšne priložnosti ponuja naš kapitalski trg tako ponudnikom kot vlagateljem, pa tudi v kolikšni meri je vreden zaupanja, ki je ključno tako za eno kot za drugo stran?"Mi poznamo ta trg, vemo, da je vreden zaupanja. Zato si tudi prizadevamo, da bi to spoznali gospodarski subjekti in prepoznali, da je to tudi prostor, kjer si lahko najdejo vir financiranja z izdajanjem in uvrstitvijo svojih papirjev na borzo. Zato skušamo tudi z dogodkom, kot je Dan kapitalskega trga, ozavestiti vse subjekte, da je vredno poskusiti tudi na tem trgu. Kot predstavnica inštitucije, ki opravlja nadzor nad trgom, lahko zatrdim, da je ta trg varen, stabilen, kar je verjetno tudi posledica tega, da smo prisotni, opravljamo nadzor in skrbimo, da subjekti pridejo na trg, imajo dovoljenja, ter s tem tudi preprečujemo zlorabe na trgu, ker smo z našim nadzorom stalno prisotni."Ko govorimo o razvitosti trga, so zanj bolj pomembni mali vlagatelji ali institucionalni oziroma kombinacija obojega. Gre za razmerje, ki je idealno?"Mislim, da ni recepta za idealno razmerje. Pomembni so seveda vsi vlagatelji, tako prebivalci kot institucionalni vlagatelji. V zadnjem času se, kot sem že omenila, pri nas in tudi v Evropski uniji bolj naslavlja prebivalstvo, ker tega trga ne pozna dovolj, predvsem priložnosti, ki jih ponuja. Seveda so pa pomembni tudi institucionalni vlagatelji, ki upravljajo veliko sredstev svojih vlagateljev in predstavljajo velik delež na tem trgu. Če bodo izpolnjeni cilji strategije, bo ta s pridobitvijo statusa razvijajočega se trga, postal pomembnejši tudi za institucionalne vlagatelje."Sami sicer pravite tudi, da je treba naš preveč bančno naravnan trg spremeniti. Kaj konkretno imate v mislih?"Potruditi se moramo, da bomo naredili ta trg privlačen, tako za vlagatelje kot za podjetja. Tudi s finančnim opismenjevanjem želimo spodbuditi podjetja k financiranju na kapitalskem trgu, da bi se odločala za izdajo in potem tudi uvrstitev v trgovanje, malim vlagateljem pa želimo predstaviti naložbene priložnosti in pa tveganja. Samo izobražen vlagatelj lahko potem sprejema preudarne odločitve. Želimo tudi povrniti zaupanje."Del tega procesa je gotovo tudi izdaja tako imenovanih ljudskih obveznic. Druga izdaja je za nami. Kako pomemben signal je to? Uspešna je bila tudi druga izdaja, ampak 250 milijonov evrov vplačil je v primerjavi s 27 milijardami na bankah še vedno dokaj malo, kajne?"Strinjam se z vami, da je bila druga izdaja malo slabša kot prva, ampak mislim, da sta obe izdaji pokazali, da bo potrebnega še nekaj časa in da je to tek na dolge proge. Zaupanje se hitro izgubi, težje se povrne. Mislim pa, da so vlagatelji s tem, ko so pristopili k nakupu ljudskih obveznic, pokazali, da če obstaja neka alternativa, ki je varna - za državne obveznice rečemo, da so varne -, so pripravljeni iti tudi v to. Sicer ne v tako velikem obsegu kot z denarnimi depoziti. Ampak mislim, da smo na pravi poti. Je bilo pa tudi zdaj odprtih 8600 novih trgovalnih računov, kar ni zanemarljivo."Finančno pismenost sva že omenila. Dobro se zavedate pomena izgradnje finančne pismenosti. In prav zato se mi zdi, da so pomembni dogodki, kot je aprilski Dan kapitalskega trga. Tudi strategija vključuje dvig finančne pismenosti pri nas, ATVP je prav tako član posebne skupine za to. Kako se lotevate tega izziva in kdaj si lahko obetamo, da bo na ravni družbe finančna pismenost tako vsakdanja, kot je pismenost nasploh?"Kot sem že omenila, je medresorska skupina pripravila dokumenta nacionalnega finančnega opismenjevanja, ki ga je vlada sprejela januarja letos. V okviru ministrstva za finance bo zaživela osrednja spletna stran za finančno opismenjevanje, namenjena informiranju in samostojnemu učenju. Na strani bodo na voljo pisna gradiva, spletni tečaji, video posnetki, kalkulatorji, infografike, interaktivne vsebine in še marsikaj. Ne glede na to se v ATVP že ves čas ukvarjamo s finančnim izobraževanjem, kar vemo, da je to pomembno za vse. Tudi mi imamo že nekaj časa posebno spletno stran z osnovnimi informacijami o trgu finančnih inštrumentov. Zadnje čase smo prav tako prisotni na družbenih omrežjih, kjer ozaveščamo vlagatelje o naložbah in priložnostih. Posneli smo animirane filme, kjer na humoren način skušamo doseči tudi mlade. Skrbimo za stabilnost in delovanje trga."Imate kak občutek, se v slovenskih gospodinjstvih dovolj pogovarjamo o financah, o finančni pismenosti? Se to dovolj prenaša iz generacije v generacijo?"Mislim, da premalo. Zato je treba začeti že v osnovni šoli in to nadgrajevati, da bo prišlo v zavest in se bo s tem tudi živelo. Kot pravijo, kar se Janezek nauči, to Janezek zna."Je kakšna država, ki bi lahko bila dober zgled. Da so finance del pogovora povsod in da je finančna pismenost na res visoki ravni?"Mislim, da prednjačijo skandinavske države, je pa tudi Avstrija že pred leti sprejela nacionalni program in so zelo aktivni na tem področju." Samo izobražen vlagatelj lahko sprejema preudarne odločitve

(INTERVJU) Anka Čadež: Naš kapitalski trg je varen in vse bolj zanimiv za male vlagatelje

Mitja Sagaj

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano