(INTERVJU) Tomaž Smrekar: Številke kažejo, da nam gre dobro

Kako se je Slovenija kot družba spremenila v obdobju od osamosvojitve do danes skozi prizmo statističnih podatkov? "Na prvem mestu je dolgoživost družbe. Življenje prebivalcev se je podaljšalo. V zadnjih letih je naravni prirast prebivalstva negativen. Padlo je število rojstev in teh je manj kot smrti. Se je pa po drugi strani povečal selitveni prirast prebivalstva iz tujine, ki je neto pozitiven. Vse skupaj da rezultat, da se prebivalstvo Slovenije povečuje.Poleg tega so prebivalci Slovenije vedno bolj izobraženi in imajo vedno večji razpoložljiv dohodek. Za posamezne dobrine in storitve morajo delati bistveno manj časa, kot je to veljalo v preteklosti. Tudi stopnje varčevanja so višje, kot so bile kadarkoli. Pomemben dejavnik v primerjavi z drugimi evropskimi državami je revščina. Ta je sicer prisotna tudi v Sloveniji, a gre za manjše stopnje tveganja revščine kot v večini drugih držav EU. Ogrožene pa so določene kategorije, med njimi so upokojenci, predvsem ovdovele ženske.Gospodarstvo se po mnogih kazalnikih približuje povprečju EU, kar pred 30 leti ni bil primer. Tudi po najpomembnejšem kazalniku ekonomskega delovanja, po BDP. Zmanjšujejo se razlike znotraj Slovenije. Seveda med slovenskimi regijami še vedno obstajajo razlike, so pa manjše, kot so bile v preteklosti. To so glavne značilnosti, ki bi jih izpostavil."Torej vtis, ki ga imamo tisti, ki živimo zunaj glavnega mesta, da so razlike vse večje, statistično ni točen? "Ne. Seveda je treba poudariti, da mi merimo povprečja. Torej veljajo za našo družbo kot celoto, ne pa za posameznika. Številke pa definitivno kažejo, da se razlike med posameznimi deli Slovenije po številnih kazalnikih znižujejo."Lahko glede na številke zaključimo, da nam gre kot družbi dobro? Imamo več premoženja, dlje živimo, po razvitosti se približujemo povprečju EU … "To kažejo podatki. V zadnjem letu smo beležili tudi nekatere rekordne dosežke v zgodovini Sloveniji, recimo število zaposlenih. Imamo tudi rekordno nizke odstotke brezposelnosti. Je pa dejstvo, da ima nizka brezposelnost več plati medalje. Je ugodna za prebivalce. Če pa bi vprašali gospodarstvenike, bi marsikdo navedel velike probleme s pridobivanjem kadrov. Umirja se tudi gospodarska rast, ki je bila lani in v prvi polovici tega leta zelo intenzivna. Vendar, kot rečeno, to so povprečni podatki, za posamezna podjetja in za posameznike so lahko podatki zelo drugačni."Povprečen potrošnik se včasih sprašuje, od kod uradni odstotki inflacije, saj se mu zdi, da se je življenje veliko bolj podražilo, kot kaže uradna višina inflacije. Kako vi te vzorce jemljete, kako spremljate cene hrane? "Mi merimo povprečno inflacijo, vsak človek pa ima svojo lastno. Artikli, ki jih v povprečju uporabljamo več, doprinesejo k inflaciji več. Če se zadrživa pri hrani, naj izpostavim, da pri hrani in pijači spremljamo kar 70.000 različnih cen. To je veliko več artiklov, kot jih kupi vsak posameznik, tudi če zelo naloži voziček. Marsikaj se seveda res draži, a nekatere stvari se tudi cenijo. Na določene artikle so popusti in vse te stvari vzamemo v zakup."Koliko vaše zbirke in nizi podatkov omogočajo vpogled v prihodnost? "Seveda se podatki uporabljajo za napovedovanja, brez podatkov to ni mogoče. A Surs nima naloge napovedovanja. Za to so v Sloveniji zadolžene druge inštitucije, ki pa uporabljajo naše podatke. To so Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Banka Slovenije, Inštitut za ekonomska raziskovanja in drugi. Ti uporabljajo naše podatke in delajo napovedi na področju gospodarstva in sociale."Nekateri trendi pa so zaznavni, kot je omenjeno staranje prebivalstva in podobno? "Seveda, staranje, vedno višja izobrazba, ti trendi niso značilni samo za Slovenijo. Naj navedem nekaj zadev, kjer Slovenci izstopamo; imamo veliko avtomobilov, merjeno na prebivalca. Kar z ekološkega vidika ni najbolje. Po drugi strani pa nas več dejavnikov kaže v boljši luči. Imamo eno najbolj gozdnatih držav. Zelo veliko se rekreiramo. Sami pridelujemo veliko hrane in smo pri ločevanju odpadkov med najbolj prizadevnimi v državah EU."Ob koncu leta radi pogledamo statistične podatke tudi tisti, ki se čez leto z njimi ne ukvarjamo vsakodnevno. Kako poteka delo statističnega urada, koliko ljudi dela pri vas, kako zbirate podatke? "Statistični urad RS je strokovno neodvisna vladna služba, zadolžena za proizvodnjo državne statistike. Je tudi del evropskega statističnega sistema. Imamo okoli tristo zaposlenih. Za proizvodnjo izhodnih podatkov uporabljamo 170 različnih administrativnih zbirk podatkov. Poleg tega podatke zbiramo tudi z vprašalniki, ki jih uporabljamo pri 75 raziskovanjih podjetij in 12 raziskovanjih gospodinjstev. Pripravimo 800 objav, na naši spletni strani pa je na voljo več kot milijarda podatkov."Kako se je delo statistikov spremenilo v zadnjih dobrih tridesetih letih od osamosvojitve države? "Več dejavnikov je bistveno vplivalo na naše delo. Eden od njih je internet. Ta je omogočil, da ima vsak prebivalec dostop do spletnih strani statističnega urada 24 ur na dan vsak dan v letu. Druga pomembna novost so družbena omrežja, ki so bistveno povečala vidljivost Sursa. Izpostaviti velja tudi vstop v EU, zaradi česar se mora Surs neprestano inovirati in se razvijati. V pretežni meri Evropska komisija financira ta razvoj, poleg tega imamo statistiki omogočeno veliko izredno kakovostnega izobraževanja. V evropskem statističnem sistemu imamo postavljen okvir kakovosti, ki zagotavlja najvišjo mogočo kakovost podatkov državne statistike.Pomemben dejavnik je bila epidemija covida-19. Prebivalci so se takrat začeli zanimati za podatke in jih množično uporabljati za odločanje. V prvi fazi seveda podatke, povezane s covidom, vendar tudi druge podatke Sursa. Ta trend se nadaljuje. Enostavno so se ljudje navadili na podatke, zgodil se je velik premik. Omenil bi še digitalizacijo. Surs je digitaliziran do te stopnje, da lahko vse delo opravimo od doma. Torej lahko zagotovimo nemoteno produkcijo statističnih podatkov. Lahko pa si predstavljate, da so vsi procesi zelo digitalizirani, podprti z najsodobnejšimi IT-rešitvami."Kdo so uporabniki podatkov Sursa? "Prebivalci uporabljajo podatke za odločanje, informiranje in nekateri celo za zabavo, predvsem preko družabnih omrežij. Podatke uporabljajo tudi dijaki in študenti pri izobraževanju. Surs je pred tedni dobil priznanje FDV za pomoč študentom te fakultete. Naše podatke pa seveda uporabljata tudi vlada in Evropska komisija. Za zelo veliko politik lahko rečemo, da so bile postavljene in usmerjene glede na to, kaj so kazali naši podatki. Tudi izvajanje teh politik se spremlja z našimi podatki. Vplačila Slovenije v proračun EU se določajo glede na naše podatke, tudi izplačila državam članicam iz EU. Pomembni uporabniki so tudi slovenski in tuji gospodarstveniki ter investitorji. Raziskovalci delajo na naših podatkih analize, ki jih mi ne. Kot omenjeno, Umar in Banka Slovenije naše podatke uporabljata za napovedovanje trendov. In zanimivost: veliko bodočih staršev pred rojstvom otroka pogleda po naših bazah, katera imena so popularna, in podobno."Kakšni izobrazbeni profili delajo na Sursu? Kdo so vaši sodelavci? "Zelo različni. Merimo namreč zelo različne pojave v družbi, praktično vse pomembne. Zavedati se moramo, da sama cifra, sam podatek zunaj konteksta ne pomeni nič. To pomeni, da morajo naši strokovnjaki razumeti kontekst podatkov. Zato je paleta izobrazbenih profilov, ki delajo na Sursu, zelo široka. Od statistikov, informatikov, družboslovnih informatikov, ekonomistov, agrarnih ekonomistov, izobraževalnih poklicev. Paleta je zelo široka."Imate tudi vi težave pri pridobivanju kadra, kot je primer pri gospodarstvu? "Seveda, kadra trenutno primanjkuje. Kader, ki ga mi potrebujemo, je zaradi digitalizacije družbe deficitaren nasploh. To so predvsem IT-strokovnjaki in metodološki strokovnjaki. Danes so digitalizirana praktično vsa podjetja, torej te strokovnjake potrebujejo tudi podjetja, ki jih včasih niso. A smo zelo agilni pri pridobivanju novih sodelavcev." "Na naši spletni strani je na voljo več kot milijarda podatkov" "Prebivalci so se začeli zanimati za podatke in jih množično uporabljati za odločanje"

(INTERVJU) Tomaž Smrekar: Številke kažejo, da nam gre dobro

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano