V času, ko se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem kadrov, hkrati pa z vedno hitrejšimi tehnološkimi spremembami, postaja jasno, da uspeh ni več zgolj vprašanje kapitala ali tehnologije. V središče razprav stopajo ljudje – njihovo znanje, prilagodljivost, motivacija in sposobnost učenja. Kadrovske teme in izobraževanje niso več ločeni področji, temveč dve plati iste zgodbe: ki vplivata tudi na to, kako zagotoviti trajnostni razvoj podjetij in družbe v svetu stalnih sprememb. Čeprav se zdi, da živimo v časih instantnosti, pa je tek na dolge proge še zmeraj največje zagotovilo za dolgoročni uspeh. A okolje se temeljito spreminja.
Delodajalci v Sloveniji in širše v Evropi vse pogosteje opozarjajo, da ne iščejo več le formalnih znanj, temveč ljudi z razvitimi mehkim veščinami, sposobnostjo sodelovanja, kritičnega razmišljanja in pripravljenostjo na vseživljenjsko učenje. Hkrati se zaposleni zavedajo, da klasična karierna pot, kot smo jo poznali pred desetletji, izginja. Stabilnost ni več samoumevna, postaja pa ključno zavedanje, da se znamo in zmoremo prilagoditi novim okoliščinam.
Zaposleni se zavedajo, da klasična karierna pot, kot smo jo poznali pred desetletji, izginja
Prav zato ima izobraževanje danes bistveno širšo vlogo kot nekoč. Ne gre več zgolj za izbiro šole ali študija, temveč za dolgoročno vlaganje v lastni razvoj. Od osnovnega in srednjega izobraževanja, ki mora mlade opremiti z radovednostjo in delovnimi navadami, do visokošolskih ustanov in dodatnih usposabljanj, ki vse bolj sodelujejo z gospodarstvom. V ospredje stopajo programi, ki povezujejo teorijo in prakso ter posamezniku omogočajo, da znanje preizkusi v realnem okolju. In izobraževanje se nikoli ne sme končati. Vedoželjnost je lahko gonilo nenehnega pridobivanja novih znanj in veščin, kar v času kariere občutno dviguje vrednost posameznika in s tem ekipe, podjetja ter družbe kot celote.
Ob tem se odpira tudi širše družbeno vprašanje: kako izobraževalni in kadrovski sistemi sledijo hitrim spremembam na trgu dela. Umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalizacija ne spreminjajo le delovnih mest, temveč tudi način, kako delamo in se učimo. Izobraževalne ustanove, podjetja in država bodo morali v prihodnjih letih bistveno tesneje sodelovati, če želimo, da znanje ne bo zaostajalo za realnimi potrebami gospodarstva.
Tudi zato v tokratni prilogi Moj uspeh, ki izide v mesecu informativnih dnevov na srednjih in višjih ter visokih šolah in fakultetah, namenjamo prostor za razmislek o tem, kako graditi uspešne kariere in zdrava delovna okolja v času negotovosti. Zgodbe sogovornikov, primeri dobrih praks in razmisleki o prihodnosti dela kažejo, da univerzalnih rešitev ni, obstaja pa skupni imenovalec: vlaganje v znanje in v ljudi. Kajti dolgoročni uspeh – osebni, podjetniški ali družbeni – se vedno začne pri znanju, odnosih in pripravljenosti na učenje.