Kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi, zato postajata digitalizacija in robotizacija ključ do večje učinkovitosti in trajnosti. Podjetje PeK Automotive s svojo linijo PeK Agroline ponuja napredne avtonomne rešitve, prilagojene tudi zahtevnim terenom, ki slovenskim kmetom omogočajo pametnejše, varnejše in okolju prijaznejše kmetovanje. Podjetje se sicer ukvarja tudi z razvojem električnih vozil za posebne namene, predvsem za civilno zaščito in obrambo, tretji steber pa predstavlja razvoj informacijske tehnologije, saj v podjetju sami razvijajo vso programsko opremo za električna vozila. Kakšna bo prihodnost sobivanja človeka in stroja, smo se prepričali ob obisku podjetja v Logatcu.
V treh objektih obrtne cone v Logatcu z ekipo približno 120 zaposlenih iz številnih držav posluje podjetje PeK Automotive, ki se osredotoča na razvoj avtonomnih tehnologij v agrikulturi, električna vozila za posebne namene, predvsem za civilno zaščito in obrambo, in na informacijsko tehnologijo.
Strateška širitev po agrikulturnem sektorju
"Prvo linijo sestavljata dva produkta, z njima v celoti pokrivamo kmetovanje od majhnih kmetov do velikih korporacij. Oba produkta sta zelo pomembna tako za države, kjer dominirajo majhne kmetije, kot na primer Slovenija in balkanske države, kot za države, kjer je dobro razvit korporativni segment, kot je Južna Amerika. Naše podjetje se strateško širi v vse smeri agrikulturnega sektorja, s čimer celovito pokrivamo to panogo," razlaga direktor družbe Mikhail Kostkin.
Gre za avtonomna sistema Slopehelper in Agilehelper, ki prinašata revolucijo v kmetijstvo. Ker zmanjšujeta potrebo po fizičnem delu, povečujeta varnost kmetovalcev in omogočata neprekinjeno delovanje tudi ponoči, s tem pa bistveno dvigujeta produktivnost. Poleg tega optimizacija porabe vode, energije in zaščitnih sredstev prispeva k trajnostnemu upravljanju kmetijskih zemljišč. Ker je uvajanje novih tehnologij lahko zahtevno, ponujajo tudi celovito podporo in izobraževanje za kmete.
Tehnologije za civilno zaščito in obrambo vključujejo transportne in reševalne sisteme, skratka vozila, ki lahko pomagajo tudi pri evakuaciji na težko dostopnih terenih. "Delamo pa tudi na rešitvah, kot so gasilni robot brez posadke, ki so zelo učinkoviti v kemičnih industriji, tovarnah, kjer so nevarni objekti, kjer ni pametno, da v boj z ognjem pošljemo ljudi. Razvijamo tudi stroje za miniranje, za čiščenje rudnikov in posledic vojn," razlaga direktor Kostkin. Njihova informacijska tehnologija pa predstavlja sisteme za načrtovanje z viri v podjetjih in tudi projektni management za proizvodnjo v majhnih in srednje velikih obsegih.
Povpraševanje raste in bo raslo še naprej
Direktor poudarja, da se v segmentu civilne obrambe osredotočajo na obrambne tehnologije, ne napadalne. "Skušamo pokrivati segmente, kjer je največ povpraševanja in kjer za zdaj še ni na voljo dobrih rešitev za razumen denar. Kajti danes je mogoče kupiti robota za gašenje, ampak cena ne bo ustrezna. In zato v segmentih, kjer lahko namesto ljudi uporabljamo robote, transformiramo trg."
Dodaja še, da povpraševanje v vseh segmentih eksponentno raste ter da ga bo v prihodnje še več. Zato je ključno, da lahko njihovi avtonomni roboti opravljajo vse, in to od prvega januarja do konca decembra, vključno s samostojno trgatvijo. "Rešitve temeljijo na računalniškem vidu, umetni inteligenci, algoritmih za samostojne premike, saj ti sistemi delujejo brez satelitske navigacije," pojasnjuje Mikhail Kostkin. In dodaja, da enake tehnologije uporabljajo za segment civilne zaščite in obrambe. Vse tehnologije so njim lastne, ničesar ne kupujejo, razen posameznih komponent.
Starejše generacije se upokojujejo, novih ni
Pravzaprav pa z rešitvami naslavljajo tudi segment delovne sile; obiralci sadja, upravljavci traktorjev in delovnih strojev so že poklici, ki izginjajo, vse težje je dobiti ustrezno delovno silo, starejše generacije se upokojujejo, novih ni. "V Sloveniji je polovica voznikov traktorjev blizu upokojitve in čez tri leta ne bo ljudi, ki bi delali. Ampak še vedno bo to nekdo moral narediti," opozarja sogovornik. In nadaljuje: "Izumiti je treba nove tehnologije, kajti delamo v postproizvodni družbi, kjer so ljudje vključeni v nematerialni proizvodnji. Zato želimo prenesti postindustrijsko družbo v sektorje, kjer še ni prisotna."
Na vprašanje, ali torej ne gre za ogrožanje delovnih mest, pa odgovarja, da ta delovna mesta že izginjajo, "ljudi ni, njihovih nadomestkov ni na vidiku. Gre za transformacijo družbe, temu sledimo, ne želimo spremeniti družbe." Ko se ozre v prihodnost, vidi pomembne spremembe že kmalu, v treh do petih letih. "Danes roboti v agrikulturi temeljijo na ideji o človeškem upravljanju. Seveda je potrebnih manj ljudi, ampak prava prihodnost je, ko bodo stroji sami živeli na poljih, njivah. Gre za popolno robotizacijo. Tam bodo imeli tudi ‘bar’, kjer se bodo polnili. Človeku ostane le polnjenje kartuš za gnojilo. Vse ostalo bi stroji lahko opravljali sami, skozi vse leto. V to smer gremo. In verjemite mi – smo že blizu temu."
