Mojster igranja harmonike Klemen Rošer na Ravnah še s svojo proizvodnjo harmonik

Že ko je Klemen Rošer kot najstnik obiskoval proizvodnje, kupoval in servisiral harmonike, si je zaželel, da bi lahko proizvodnjo harmonik vzpostavil tudi sam. Čeprav je bil to posebej težko dosegljiv projekt, saj za to ni šole ali tečaja, znanje pa zase držijo tudi proizvajalci, so se mu zdaj dolgoletne sanje vendarle uresničile. V poslovni coni v Dobji vasi na Ravnah na Koroškem je nedavno odprl vrata proizvodnje, kjer harmonike nastajajo izpod njegovih rok in rok njegovih sodelavcev. "Gre za majhno proizvodnjo, a na to sem zelo ponosen, trije se enostavno povežemo in osredotočimo na detajle. Gre za ročno delo in unikatne izdelke. Izdelamo lahko nekje 40 harmonik na leto," nam je povedal ob obisku proizvodnje. Posebej vesel je pozitivnih odzivov. "Že v prvih dneh se kaže, tudi sam pa sem ves čas predvideval, da bo s tem, ko bomo odprli vrata proizvodnje in bodo ljudje vedeli, od kod to prihaja, zaupanje v znamko večje," izpostavlja. Že pred leti je namreč ustvaril svojo blagovno znamko Slovenka, na harmoniko pa še ni želel dodati svojega priimka Rošer, saj harmonik ni izdeloval sam. "Dobavitelji so pač na trgu, z njimi imaš dobre in slabe trenutke, zato sem še bolj stremel k temu, da bi harmonike lahko delali sami in imeli nadzor od začetka do konca. Tako jih imamo možnost nadgrajevati, izboljševati in izpopolnjevati," je povedal. Spominja se, da ga je harmonika popolnoma prevzela že pri petih letih. "Živel sem na kmetiji pri babici in dedku, pri delu smo vedno poslušali narodnozabavno glasbo - Slake, Avsenike. Sam prihajam iz tiste generacije, ko je bila diatonična harmonika bolj podeželsko glasbilo, od tam tudi izvira - in to je sovpadalo z mojim načinom življenja." V šoli več kot 400 učencevPri 17 letih je Klemen Rošer zmagal na evropskem prvenstvu, dosegel več drugih nagrad in izdal dva avtorska cedeja. Potem ko ga je vedno več ljudi prosilo, da naj jih uči igranja na harmoniko, se je pri 19 letih odločil za poučevanje in se začel s harmoniko preživljati. "To je moj hobi, moja strast. Postavili smo zelo veliko šolo, danes imamo 14 različnih mentorjev, ki imajo licenco, da poučujejo po moji metodi. Imamo več kot 400 učencev," je povedal o šoli s sedežem na Ravnah in z več lokacijami po Sloveniji. Kako pa se njihov način poučevanja razlikuje od tega v klasični glasbeni šoli, nas je zanimalo."Na javnih glasbenih šolah naj bi diatonično harmoniko poučevali po klasičnih notah. Sam znanje teorije podpiram, všeč mi je tudi, da nekdo ve, kaj igra, res pa je, da je pri otrocih še vedno nekoliko bolj popularno učenje po prejemnih zapisih, tablaturah in po sluhu. Na tak način harmoniko prej dojamejo, pridejo do skladb in do bistva. Sam sem pred leti našel Griffschrift sistem, kar pomeni zapis prijemov. Čisto naključno sem našel avstrijski način zapisa teh prijemov, ki pa odlično združuje tablaturo, torej prijemni zapis s klasičnimi notami. Je ravno srednja pot med teorijo in zapisom prijemov. Pred slabimi desetimi leti sem ga začel uporabljati za slovenski tip diatonične harmonike, napisali smo nekaj zvezkov in v tem našli neko svojo linijo," je povedal. Opazili so, da otroci zelo hitro napredujejo, obenem pa se naučijo teoretične stvari, kot so taktovski načini, dolžine not, dinamike, ni jim pa treba preveč v detajle znati teorije, ki bi jih odvrnila od igranja. Več kot petsto nagrad so prejeli njihovi učenci na raznih glasbenih tekmovanjih. "Poznani smo po tem, da učence, ki kažejo perspektivo, usmerjamo k temu, da se udeležujejo tekmovanj. Ne le zaradi rezultatov, ampak bolj, da se razvijejo v dobre glasbenike. Kar 80 odstotkov učencev igra izključno za hobi, s tem namenom pridejo in niti nočejo več od tega, kar spoštujemo. Drugi pa želijo biti boljši glasbeniki, imeti ansamble, učiti in ustvarjati," je povedal in dodal, da so za slednje ta tekmovanja posebej pomembna. Da je bila harmonika nekoč moški inštrument, ugotavlja. "Zelo je popestrilo, če smo na kakšnem tekmovanju videli punco, v zadnjem obdobju pa se je to zelo spremenilo. V zadnjih desetih letih punce na harmonikarskih tekmovanjih po rezultatih bistveno prevladujejo in pobirajo najvišje nagrade - ne samo iz naše šole, ampak tudi iz drugih uspešnih šol. Pri puncah sem opazil posebno delavnost, so bolj vztrajne in gredo v detajle. Želijo si slišati kritiko in jo tudi bolje prenašajo," je ocenil.Izobrazbo je zdaj združil s poslom Ker sam to zvrst glasbe profesionalno spremlja že 20 let, zna posebej dobro analizirati zvok - kdaj je dober, kdaj je slab in kaj želi z njim doseči. "Te izkušnje so potem pretehtale, da sem lahko šel na svoje. Zelo prav pa mi zdaj pride tudi moja izobrazba - po izobrazbi sem inženir strojništva. Vedno sem se hecal, da sem najslabši inženir, saj v tej smeri nimam niti enega dneva delovne dobe, potem ko sem se vedno preživljal z glasbo. Občutek za strojništvo pa mi zdaj pride zelo prav pri sestavi harmonike, pri mehaniki, tako da sem nekako zdaj znal to izobrazbo združiti oziroma jo uporabiti pri poslu, ki ga opravljam zdaj," je povedal. Na harmonikah Slovenkah so elementi (čebelarstvo, nagelj, Triglav, lipicanec, oljke), s katerimi izpostavljajo slovensko naravo. Ta dizajn je zasnoval že pred leti in ni podoben nobeni drugi znamki harmonike, izpostavlja. Naročniki si lahko izberejo še vrsto lesa (oreh, cirba, hruška, oliva, indijska jablana, makassar, palisander in smreka) in vrsto kovine (baker, staro srebro, staro zlato in krom). Pri vsaki pa ostaja njihova unikatna linija harmonike in vzorci okovja.

Mojster igranja harmonike Klemen Rošer na Ravnah še s svojo proizvodnjo harmonik

Urška Polanc

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano