Plačilne kartice nadomeščajo gotovino: Bomo pravico do gotovinskega plačevanja zapisali v ustavo?

Pojavila sta se pobuda in zbiranje podpisov, da bi tudi v Sloveniji, podobno je od konca junija že na Slovaškem, v ustavo zapisali pravico do uporabe gotovine, katero vse bolj izpodriva kartično poslovanje in plačevanje z denarnicami na mobilnih telefonih. V Avstriji se za to možnost zavzema kancler Karl Nehammer, podobno razmišljajo nekateri v Avstraliji, Veliki Britaniji, na Novi Zelandiji in celo v Kanadi, kjer le tri odstotke nakupov plačajo z gotovino. Zagovorniki vpisa uporabe gotovine v ustavo menijo, da nam s kartičnim poslovanjem vpogledujejo v osebne podatke in nadzirajo, kje in koliko trošimo. Zagovorniki kartičnega poslovanja pa, da je takšno poslovanje preprostejše, s sabo ni treba nositi bankovcev in kovancev, na tak način zmanjšujemo obseg možne tatvine, ko kdo oropa poslovalnico, obenem preprečujemo utajo davkov, ki je pri gotovinskem plačevanju bolj razširjena. So pa stroški sprejemanja plačil s karticami enormni za številne male podjetnike, obrtnike, rokodelce, ki morajo bankam za provizije nameniti dobršen del prihodkov.S karticami ni svobode in zasebnosti"Z bankovcem za 50 evrov lahko gremo, kamor želimo, ga porabimo za nakup blaga, storitev in tega ne bo nihče videl. Z digitalizacijo pa je vse v nadzorstveni funkciji nekoga. Vsaka transakcija se beleži, vse centralne banke, vlade, kdorkoli stoji za tem, vedo za vsako transakcijo, ni svobode in ne zasebnosti," je za RTV Slovenija povedal Ivan Jurgec, vodja združenja Povezani smo, ki se zavzema za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo kot enega od temeljev slovenske države. Tudi v tujini zagovorniki gotovine opozarjajo, da popolna digitalizacija pomeni popoln nadzor. Navajajo primer: če bi se pristojni odločili, da je sladkor škodljiv in ga ima zato vsak pravico kupiti samo kilogram. Če bi ga nekdo želel kupiti več, mu prek digitalne plačilne kartice to lahko onemogočijo. Če je v obtoku gotovina, tak nadzor ni mogoč. Oktobra se končuje prva faza proučevanja možnosti uvedbe digitalnega evra. To bi bila digitalna različica gotovine - digitalni denar, ki mu jamstvo in kritje daje ECB. Po prvih zamislih bi bil na voljo v mobilni aplikaciji ali na fizični kartici. ECB zatrjuje, da bo digitalni evro dopolnil gotovino ter okrepil denarni in plačilni sistem v evrskem območju.Po deležu gotovinskih plačil smo Slovenci po raziskavi ECB na drugem mestu, pogosteje z gotovino plačujejo samo na Malti. "Lani je bilo v Sloveniji gotovinskih 73 odstotkov plačil, kar pa je sedem odstotnih točk manj kot pred šestimi leti," pove Gregor Miklavčič iz Banke Slovenije. Ministrstvo za finance doda: "Enotna evropska valuta evro je urejena v predpisih EU, ki določajo, da so samo bankovci in kovanci, ki jih izdajajo ECB in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU. Sodišče EU je predlani razsodilo, da je za monetarno politiko držav članic z evrom izključno pristojna EU. Ob tem pojem monetarne politike ni omejen le na operativno izvedbo, temveč tudi regulatorno urejanje, ki zagotavlja status evra kot enotne valute in s tem zasleduje osnovni cilj monetarne politike EU, stabilnosti cen. Glede na navedeno na ministrstvu ne razmišljamo o urejanju pravice do uporabe gotovine v Ustavo RS. Tudi zakon o uvedbi evra določa, da se v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro. Tako je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni."Digitalni evro ne bo nadomestil gotovineZa ohranitev gotovinskega plačevanja je Evropska komisija junija v okviru zakonodajnega paketa glede digitalnega evra objavila tudi predlog uredbe o bankovcih in kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Digitalni evro bi imel status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga lahko izdajo ECB in centralne banke držav članic, in bi ga uporabljali posamezniki, podjetja in javni organi v evroobmočju. "Predlagana uredba ne pomeni, da bo digitalni evro dejansko uveden, o tem bo odločila ECB. Digitalni evro ne bo nadomestil gotovine, ampak bo dodatna oblika evra in na voljo poleg gotovine. Cilj uredbe je, da se v digitalni dobi uporabnikom omogoči plačevanje s centralnobančno digitalno valuto ter spodbudi konkurenco, učinkovitost in inovacije ter poveča odpornost gospodarstva EU, ki postaja vse bolj digitalno. Ob tem sta pomembna cilja zagotovitev visoke stopnje zasebnosti pri plačevanju z digitalnim evrom, ki bo mogoč tudi brez internetne povezave, in digitalna finančna vključenost ranljivejših skupin. Digitalni evro bi lahko spodbudil digitalizacijo, okrepil denarni in plačilni sistem ter potrošnikom in podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način. Lahko bi prispeval k večji evropski finančni suverenosti in stabilnosti in k ohranjanju mednarodne vloge evra," še menijo na finančnem ministrstvu.Z vidika zagotavljanja pravičnega in učinkovitega obdavčevanja je pomembno, da država poskrbi za spodbudno poslovno okolje za delovanje gospodarskih subjektov v skladu s pravili in vzpostavi ustrezne mehanizme za zagotavljanje transparentnosti poslovanja in preprečevanje davčnih goljufij ter s tem ustrezne prihodke proračuna. "Pri brezgotovinskem plačevanju sta zagotovljena večja sledljivost denarja in manjše tveganje za prikrivanje dejanskega prometa in davčne utaje. Zato je bilo kot glavni ukrep za zagotavljanje transparentnosti ustvarjenega prometa pri davčnih zavezancih, ki sprejemajo plačila v gotovini, že leta 2016 v Sloveniji uvedeno davčno potrjevanje računov, s katerim se onemogoča oziroma otežuje prikrivanje dejanskega prometa ter davčne utaje in goljufije pri gotovinskem poslovanju teh zavezancev," še pojasnijo na finančnem ministrstvu. Gotovina predvsem za majhne nakupe in kartice za velike V trgovinah vse več kartičnih plačil V Mercatorju pojasnjujejo, da je delež gotovinskih plačil v tem letu približno 40 odstotkov, negotovinskih pa okoli 60. Ta podatka se nanašata na prodajno vrednost, na ravni transakcij pa je 53 odstotkov proti 47 v prid gotovinskih plačil. Iz tega bi lahko sklepali, da se več gotovinskih plačil izvede za majhne nakupe, pri velikih pa se pogosteje uporabi negotovinsko plačilo. "S stališča varnosti zaposlenih in prevozov gotovine, predvsem pa s stališča uporabniške izkušnje vrsto let spodbujamo negotovinsko plačilo na različne načine - od plačilne Pika kartice do uporabe mobilnih denarnic," dodajajo pri "najboljšem sosedu". V Lidlu Slovenija pa ugotavljajo, da njihovi kupci pri plačevanju izdelkov uporabljajo različna plačilna sredstva - od gotovine, bančnih in kreditnih kartic do Lidlovih darilnih kartic. Lidlovi zaposleni se glede vrste plačila povsem prilagodijo kupcu, opažajo pa, da je več plačil opravljenih s kartico, in ocenjujejo, da bo tak trend tudi v prihodnje. Od leta 2020 se je delež kartičnih plačil povečal za 13 odstotkov. Za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo Še tja do 30. oktobra je tudi v Mariboru še mogoče oddati svoj podpis za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Združenje Povezani smo podpise zbira pred stavbo občine v Ulici heroja Staneta, kjer jih nato overite na upravni enoti. Zbrati bo treba 30 tisoč podpisov, o predlogu pa bo nato odločil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. (mbk)

Plačilne kartice nadomeščajo gotovino: Bomo pravico do gotovinskega plačevanja zapisali v ustavo?

Damijan Toplak

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano