Stanovanjske zadruge: Dom, kjer si sosedje delijo večerje, vrt in električni avto. Po svetu gre, kaj pa pri nas?

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
03.04.2025 06:00
Poslušaj
Na Dunaju delujejo številne stanovanjske zadruge, ki imajo dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopnih stanovanj.
Na Dunaju delujejo številne stanovanjske zadruge, ki imajo dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopnih stanovanj.
Foto: Media Wien
V času, ko se cene nepremičnin višajo, za najem jih primanjkuje in se osamljenost širi, se po Evropi vedno več ljudi obrača k stanovanjskim zadrugam. Te omogočajo ne le cenovno dostopno bivanje, temveč tudi več skupnosti, medgeneracijske povezanosti in solidarnosti. Zdaj se za to možnost vse bolj odpirajo vrata tudi v Sloveniji - z novelo stanovanjskega zakona, ki predvideva podporo zadrugam kot neprofitnim akterjem na stanovanjskem trgu.

V članku še izveste:

• Kakšen delež stanovanj predstavljajo zadruge v Nemčiji, Švici, Švedski in drugod?

• Kaj konkretno prinaša predlagana slovenska zakonodaja za razvoj zadrug?

• Kako poteka življenje v zadrugi: od skupne kuhinje do vrta in delitve skrbstvenega dela?

• Kaj pravi Maša Hawlina o potrebnih pogojih za zagon zadrug v Sloveniji?

• Predstavljamo tudi primere dobrih praks iz Barcelone, z Dunaja, iz Münchna in Kanade ...
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.