DR
Sodobni vzgojno-izobraževalni sistem temelji na sodelovanju med starši in šolo. To partnerstvo pa se v zadnjem desetletju sooča z resnimi preizkušnjami. Namesto zaupanja v strokovno avtonomijo učiteljev in drugih strokovnih delavcev (svetovalna služba, pedagogi, psihologi) se vse pogosteje pojavlja fenomen "vdora" staršev v pedagoški proces. Ta ni več le informativne narave, temveč postaja mehanizem, pri katerem starši s pozicije moči, preko pravnih sredstev in pritiska poskušajo oblikovati šolsko realnost po meri svojega otroka. Šola tako postaja polje sporov, kjer se strokovna presoja umika zahtevam uporabnikov storitev.
Vodstva šol in učitelji poročajo o naraščajočem pritisku glede ocenjevanja, metod dela in celo disciplinskih ukrepov. Starši pogosto izpodbijajo ocene z vključevanjem odvetnikov ali grožnjami z inšpekcijskim nadzorom. Prisotno je tudi naročanje metod poučevanja, ki bi po njihovem mnenju bolj ustrezale njihovemu otroku, ne glede na dinamiko celotnega razreda. Namenoma zmanjšujejo avtoriteto učitelja pred otrokom, s čimer rušijo vzgojni vpliv šole in povzročajo zmedo v otrokovem dojemanju pravil. Hkrati pa se vmešavajo tudi v izbiro učbenikov in delovnih zvezkov, tako da se izobraževalni proces na šolah sooča z veliko nepotrebnega dela izven tega. Nenehna pisanja zahtev in tudi obiski skupaj z odvetniki na šolah pa postajajo stalnica rušenja ravnovesja dela učiteljev.
Mnogi starši se namreč enostavno ne morejo sprijazniti, da njihov otrok pač ne izpolnjuje pogojev za vpis v "elitne" srednje šole (gimnazije), ki kasneje skozi rezultate pokažejo, da je otrok/dijak ob zaključku šolanja šele na pol poti do morebitnega želenega poklica. Ob pomanjkanju nekaterih pomembnih strokovnjakov, kot so na primer zidarji, varilci … starši pač ne razumejo, da je za družbeni proces pomemben vsak poklic. "Ne, to pa že ne bo moj otrok," je pogosto slišati. Njihov otrok bo psiholog.
Problem vmešavanja staršev v šolski sistem je odraz širše družbene krize zaupanja in patološkega strahu pred neuspehom. Ko starši s pritiskom na učitelje "kupujejo" bližnjice do uspeha, svojemu otroku dolgoročno škodujejo. Odvzemajo mu namreč najdragocenejšo življenjsko izkušnjo, tj. spoznanje, da so rezultati plod lastnega dela in da je napaka priložnost za učenje, ne pa katastrofa.
Doc. dr. mag. Bojan Macuh, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
