Ptujčan Marjan Lenartič je znan kot nekdanji odlični nogometaš ptujske Drave in pozneje trener v ptujskem in nekaterih drugih klubih s pro licenco. Dolga leta je bil aktiven član v organih Nogometne zveze Slovenije, za kar je dobil tudi dve ugledni priznanji - je častni član Nogometne zveze Slovenije in častni član Zveze nogometnih trenerjev Slovenije.
Ko se želi sprostiti in ubežati mestnemu vrvežu, pa jo s soprogo mahne na vikend v bližnji Mestni log, domačijo starih staršev in staršev. "Na zemljišču stoji tudi Pinčerjev mlin, katerega lastnik je bil stari oče Pavel Pinčer, od tod tudi ime mlina, najprej ga je podedoval moj oče, po njegovi smrti pa jaz. Pinčerjev mlin je v neposredni bližini tako imenovane Čistilne naprave pri Puhovem mostu. S soprogo preživiva nekaj dni na vikendu ob mlinu, si je pa tam sin Luka zgradil tudi hišo in v njej prebiva z družino. Oba tako skrbiva za urejenost okolice hiše in mlina, da ne bi še naprej propadal," je povedal 76-letni Lenartič.
Pinčerjev mlin je bil zgrajen leta 1830, njegovi sestavni deli se razprostirajo od gladine potoka Studenčnica do podstrehe drugega nadstropja zgradbe, kjer so nameščeni še zadnji prenosni deli. "Mlin je poganjal potok Studenčnica, ki je v preteklosti poganjal več mlinov, Koroščev, Krambergerjev mlin pri Skorbi in Zorčičev mlin. Noben ne deluje več, vsi so zapuščeni. Da bi vsaj delno ohranil mlin in z njim kulturno dediščino, sem se, ko sem odšel v pokoj, lotil njegove obnove. Obnovil sem pročelje stavbe in streho, s čimer sem zaščitil tudi notranjost in sestavne dele mlina pred vremenskimi in drugimi vplivi," je razložil Lenartič.
Mlin bi lahko postal turistična znamenitost
Kot otrok je večkrat pomagal dedku pri delu v mlinu, po njegovi smrti tudi očetu, tako je spoznal mlinarsko dejavnost, tudi, kako je bilo s tem težko služiti kruh. "Mlin je deloval do leta 1960, ob njem je dedek imel tudi žago venecijanko, ki jo je prav tako poganjala Studenčnica, z njeno pomočjo se je oskrboval tudi z električno energijo. Mlel je pšenico, koruzo in rž za okoliške kmete, tudi bruna je žagal in se na ta način preživljal," se spomni Lenartič. Po obnovi zunanjosti želi obnoviti tudi njeno notranjost, ki jo z veseljem razkaže. Do podstrehe se je sicer treba prebiti po ozkih lesenih stopnicah, a je vredno, saj je kaj videti - od Francisove turbine, valjev, mlinskega kamna, sit, različnih prenosnih elementov, drugih priključkov in še česa, kar je mlin nekdaj povezovalo kot celoto, da je lahko obratoval.
Lenartič se zaveda, da mlin ne bo več deloval, saj je večina delov izrabljenih, poškodovanih in zastarelih, nadomestnih delov gotovo ne bi dobil. "To pa ne pomeni, da mlina ne bi mogli vsaj toliko obnoviti, da bi imel podoben videz kakor v letih, ko je deloval. S tem bi bil zanimiv tudi kot turistični objekt, tudi za občino Ptuj. Obiskovalci bi si vsaj bežno lahko predstavljali, kako in na kakšen pogon je nekoč deloval mlin," razmišlja. "Studenčnica je bila srce mlinarske dejavnosti na tem koncu, ko pa so začeli graditi hidroelektrarno Zlatoličje, so presekali vodne žile, nakar je vodostaj Studenčnice močno upadel, zato je prenehal obratovati tudi naš mlin," doda Lenartič. "S svojo željo sem že pred leti seznanil odgovorne na občini, skušal bom obnoviti te pogovore in morda najdemo skupni jezik. Obnova bi tudi precej stala, česar sam ne zmorem, a s pomočjo občine ali Zavoda za turizem Ptuj bi Pinčerjev mlin morda lahko postal eden od turistično privlačnih objektov," je še dejal Marjan Lenartič.
