Nocoj bo v Mestnem gledališču Ptuj (MGP) premiera predstave Žival si! po motivih kratkih zgodb ruskega pisatelja Alessandra Boffa. Predstavo, ki nosi podnaslov Evolucijska komedija, režira Matjaž Latin, prevod in priredbo sta pripravila z Juretom Ivanušičem, ki je tudi avtor glasbe in besedila songov. Gre za omnibus 15 predstav v eni predstavi, seveda je to komedija, a znotraj nje najdemo vestern, gotsko grozljivko, risanko, kriminalko, je napovedal Ivanušič. "To niso basni, temveč zelo duhovite zgodbe o tem, kako bi ljudje delovali v živalskem svetu. Kako bi se obnašali brez družbenih norm oziroma kako bi narava sama delovala. To je evolucijska ljubezenska zgodba med protagonistoma, ki smo jima ohranili originalna imena, Viskovitz in Ljuba. A ta ljubezenska zgodba ne služi samo reprodukciji. Zgodbe se dotikajo različnih živali - mikroba, leva, psa ... Na odru gledamo ljudi z živalskimi lastnostmi, ki jih imamo vsi v sebi," je dejal Ivanušič.
"Ljudje z živalskimi lastnostmi, ki jih imamo vsi v sebi"
Kratke zgodbe so nastale iz razglednic
Latin je kratke zgodbe Boffa, ki je v Italiji študiral biologijo in delal v laboratoriju za živalsko genetiko, prebral v hrvaščini, in čeprav sprva ni pomislil, da bi jih delal v gledališču, so ga navdušile. K njim se je redno vračal, je pojasnil na tiskovni konferenci. Prvenec Ti si žival, Viskovitz je leta 1998 nastal, potem ko se je Boffa odločil, da iz razglednic, ki jih je prijateljem pošiljal iz Kalifornije in Azije, napiše "nekaj daljšega". Prvenec je bil preveden v več kot 20 jezikov. "Glavni junak Viskovitz v svojih različnih živalskih inkarnacijah preizprašuje svojo in našo identiteto, smisel bivanja, kaj človeka razlikuje od živali in kaj ga dela žival. Na svojem potovanju po živalskem kraljestvu neustavljivo išče ljubezen svojega življenja, ki v vsaki epizodi nosi isto ime – Ljuba," so zapisali v gledališču. Latin je kratke zgodbe pokazal Ivanušiču, s katerim sta za prenos v teater izbrala ne samo tiste, ki so jima osebno najbolj blizu, temveč najbolj uprizorljive. Nekatere zgodbe so samo songi, kjer ni bilo treba delati dramatizacije, temveč je na odru kabaretska glasbena forma.
Blizu Cuckom
Ob Ivanušiču igrajo še Liza Marijina, Špela Huzjak in Žiga Golob. Za Lizo Marijino je to po predstavi Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk, ki jih je leta 2015 v koprodukciji SLG Celje in MGP režiral Jernej Lorenci, drugo sodelovanje s ptujskim gledališčem. "Veseli me, da sem nazaj na Ptuju, tudi v živalski družbi se dobro počutim. Na nek način je osvobajajoče v sebi najti živalsko in s tem razpolagati v različnih zgodbah. Vsaka žival ima v zgodbi svojo lastnost, ki bi lahko bila tudi moja ali vaša. Z igralskega vidika je zelo zabavno igrati toliko vlog," je dejala igralka.
"Osvobajajoče je v sebi najti živalsko"
Špela Huzjak in Žiga Golob sta v prvi vrsti glasbenika, Huzjakova je violinistka, Golob kontrabasist, zato so jima gledališke situacije v izziv. "Za glasbilom mi je veliko lažje, toda gre za zanimiv performativno-glasbeni pristop, saj glasbo povezujem z govorom in plesom," je dejala Huzjakova, Golob pa, da se ne počuti kot igralec, a da pri poseganju v ceh, ki ni njegov, ob potrpljenju in podpori ekipe uživa.
Direktor MGP Peter Srpčič in lektor Simon Šerbinek sta se strinjala, da je v besedilu Boffa kar nekaj antologij s predstavo Cucki iz leta 2016, eno najbolj uspešnih predstav na Ptuju, ki se je približala življenju psov in jo je prav tako režiral Latin. "Latin ima svoj podpis, ki se vidi tudi v tej predstavi. Predstava daje živalskemu vrtu na odru posebno zvočnost, tudi z onomatopejo," je komentiral Šerbinek.
