S ponovno preobrazbo carigrajske Hagije Sofije iz muzeja v mošejo in tamkajšnjimi molitvami pred kamerami (prva bo prav jutri) se zdi, da želi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan preusmeriti pozornost od dejstva, da njegova država prehaja v novo fazo akutnega političnega in finančnega pretresa.
Hagija Sofija je bila zgrajena v šestem stoletju in je tako že skoraj tisočletje ena najveličastnejših in najbolj znanih cerkva v zgodovini krščanstva, preživela je tudi rimsko in bizantinsko cesarstvo. Prvič je bila spremenjena v mošejo leta 1453, ko so Otomani osvojili Carigrad, nato pa jo je prvi predsednik sodobne republike Turčije Mustafa Kemal Atatürk spremenil v muzej. Sledil je razpad Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni. Atatürk si je prizadeval ustvariti posvetno Turčijo, ki bi lahko bila uspešna v sodobnem svetu. To je zahtevalo premostitev zgodovinske delitve, kar pomeni, da Hagija Sofija ne bi bila ne cerkev ne mošeja, kot muzej pa bi privabila obiskovalce z vsega sveta, saj bi postala simbol združitve turške zgodovine in naprednega svetovljanstva. Z rušenjem začetne vizije Atatürka je Erdogan poskušal nakazati temeljito spremembo smeri, v katero se obrača Turčija. Ne nazadnje ni tako, da Carigrad ne bi imel ogromnih, veličastnih in zgodovinsko pomembnih mošej. Tiste, ki jih je zasnoval otomanski mojster arhitekture Sinan, so v bližini.
Z rušenjem začetne vizije Atatürka je Erdogan poskušal nakazati temeljito spremembo smeri, v katero se obrača Turčija
Obiščite spletno stran brez oglasov.
