Tudi Španija, katere prebivalci so po krizi z evrom doživeli veliko brezposelnost in srce parajoče zasege svojih domov, je postala epicenter koronavirusa. V Grčiji, kjer je število smrtnih žrtev na srečo majhno, je upadanje prihodka na osnovi turizma, od česar je odvisno naše gospodarstvo, vrh desetletne krize, ki nas je že pahnila v globoko depresijo. Medtem so države z najmočnejšim finančnim zaledjem na področju gospodarstva in zdravstva utrpele najmanjšo škodo.
Ko se je izbruh v Evropi samo še slabšal, je devet voditeljev vlad iz evroobmočja pozvalo k izdaji koronaobveznic za enakomernejšo porazdelitev dolga, ki bo po vsej Evropi nastal, ko si bodo države prizadevale nadomestiti izgubljene prihodke iz zasebnega sektorja. Upoštevaje, da v nasprotju z Japonsko, Veliko Britanijo in ZDA v Evropi ni centralne banke, ki bi lahko neposredno financirala prizadete vlade, bi evroobveznice zagotovile, da breme novega dolga ne pade na ramena tistih, ki bi ga najtežje nosili. Ideja za obveznice te vrste ni ne nova ne zapletena. Novost je le, da je v času pandemije razpis za evroobveznice nastal v smislu solidarnosti s prizadetimi južnimi državami.
Nizozemski in nemški varčevalci morajo spoznati, da bi bili njihovi prihranki veliko manjši, če zadolženi Italijani, Grki in Španci ne bi z njimi delili evra
Obiščite spletno stran brez oglasov.
