Poslanec Mahnič ne govori več o zakonih. On govori o orožju. O strahu. O pooblastilu, ki si ga politiki ne smejo vzeti — da skrbijo za pravičnost na podlagi sovraštva, jeze, razočaranja.
Predlogi o odpravi prekoračenega silobrana so nevarna smer. Kaj pomeni, da ima vsak pravico do “vseh sredstev” ob napadu? S čim se začne “napad”? S pogledom? S sumom? Bo merilo drugačna barva kože?
Mahničeva logika ni korak k varnosti, ampak je korak k temu, da se nekdo na dvorišču nekoga ustraši — in sproži. Vodi k temu, da bomo razdeljeni ne po vrednotah, ampak po kalibru.
Država si ne more privoščiti, da bi na nasilje odgovarjala z ideološko privatizacijo varnosti. Dolžnost politike je umirjati, ne podžigati. In če politika ne zna umirjati, potem je res konec varnostne romantike - zaradi politikov, ki se igrajo vojno.
Mahničeva logika ni korak k varnosti, ampak je korak k temu, da se nekdo na dvorišču nekoga ustraši — in sproži. Vodi k temu, da bomo razdeljeni ne po vrednotah, ampak po kalibru.
Država si ne more privoščiti, da bi na nasilje odgovarjala z ideološko privatizacijo varnosti. Dolžnost politike je umirjati, ne podžigati. In če politika ne zna umirjati, potem je res konec varnostne romantike - zaradi politikov, ki se igrajo vojno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
