V politiki sem večkrat opazil zanimivo podrobnost. Marsikateri politik, ki v javnem nastopu uporabi določene retorične figure ali fraze, v nekem trenutku tudi začne verjeti vanje. Kaj pa, če se je retorika vključevanja, povezovanja, zmernosti in sredinskosti, ki je bila najprej mišljena kot način pridobivanja volivk in volivcev, v teku kampanje preobrazila in je iz orodja postala vrednota, Anže Logar pa je začel verjeti vanjo?
Vsekakor je bilo Nataši Pirc Musar v kampanji lažje. Ostati je morala zvesta svojim prepričanjem in podobi, ki si jo je v dveh desetletjih ustvarila v javnosti, pri čemer se zdi, da je imela več težav z "levimi radikalci", ki lepijo nalepke neoliberalizma in "oblastnih elit" vsakomur, ki se v celoti ne strinja z njimi.
Vsekakor je bilo Nataši Pirc Musar v kampanji lažje. Ostati je morala zvesta svojim prepričanjem in podobi, ki si jo je v dveh desetletjih ustvarila v javnosti, pri čemer se zdi, da je imela več težav z "levimi radikalci", ki lepijo nalepke neoliberalizma in "oblastnih elit" vsakomur, ki se v celoti ne strinja z njimi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
