(POGLED) Kolumna Vesne V. Godina: V vojni umirajo ljudje, ne?

Digitalizacija vojne in z njo povezana militarizacija družb se že občuti. Ne samo tako, da ljudi bolj kot ljudje sami v vojnah zanimajo droni. Gre za reorientacijo pozornosti. Interes za humane vidike vojn izginja. Tako kot za humane vidike družbenih procesov sploh. To ljudi več ne zanima. Zanima jih tehnologija za ubijanje. In fascinira. V smislu komentarjev: “Si videl, kaj ti droni zmorejo! Neverjetno! Kdo bi si mislil, da bo kaj takega mogoče! To je bilo včasih samo v filmih! Zdaj pa to gledamo vsak dan na televiziji! Neverjetno!”

Kar v zvezi s to vojno prakticira Zahod, je nedopustna brezčutnost. Brezčutnost Zahoda, ko gleda dnevno pobijanje lačnih Palestincev, ki so prišli po hrano. Na točkah, namenjenih humanitarni pomoči. Ki je večinoma seveda ne dobijo. Izraelci jih pobijajo z izgovorom, da je treba poskrbeti za red. Kot da so Palestinci nekakšna podivjana polčloveška bitja, ki jih ni mogoče spraviti v red drugače, kot da na njih streljajo. To gledamo. In nobene reakcije. Nobene sankcije proti Izraelu.

V primerjavi z dogajanjem v Gazi so drugi vidiki militarizacije današnjih družb vsaj navidez nedolžni. Toda tega ne smemo presojati izolirano. Različni vidiki militarizacije družb namreč delujejo kumulativno. Zato imajo majhne, nepomembne, nepovezane prakse bistveno obsežnejše posledice, kot se zdi ...