(POGLED) Selfie iz Auschwitza in razglednice iz Gaze: Uničen meter zla

V nacističnem taborišču Auschwitz-Birkenau - prejšnji teden so na Poljskem tudi z udeležbo mednarodne politične elite zaznamovali 80. obletnico njegove osvoboditve - so spet ponavljali pozive k ohranitvi spomina na najbolj srhljivo obdobje človeške zgodovine. Preživeli in drugi neposredni pričevalci, ki so doživeli pekel tovarn smrti, uničenja in razčlovečenja, počasi odhajajo. Vse manj jih je, ki o tem govorijo "iz prve roke". Auschwitz je meter zla. Človeškega zla. Svet se je na ruševinah druge svetovne vojne v svojem tedaj bipolarnem formatu nameraval organizirati v pravni in politični red, ki naj bi vrnitve v ruševine človečnosti onemogočal. A je že nekaj časa jasno, da nam ni docela uspelo. Oziroma nam je spodletelo. Da je "nikoli več" postal sfižen, lažni slogan, izrojen v plehko samoumevnost. Če so povojne generacije še razumele, kaj je totalna vojna in kako pomemben je mir, kot v Delu pravi Lea Knez, zgodovinarka v Koroškem pokrajinskem muzeju, je danes ta zavest na udaru uničenja, krvave dogodke pa nekateri potiskajo v mesoreznico relativizacije, pozabe in zanikanja. Navid Kermani, letnik 1967, iranskim staršem v Nemčiji rojeni esejist, novinar in pisatelj, se je v knjigi Ob jarkih - v njej opisuje svoje potovanje od Kölna do Isfahana v Iranu, ki jo je opravil po naročilu Spiegla - ob postanku v Auschwitzu vprašal: Kako naj bi se civilizacija po nečem takem sploh nadaljevala, kakšno vrednost ima? Kaj lahko človek še reče, ko vidi to delo človeškega uma?Kraj, kjer je bilo pobitih okoli 1,5 milijona ljudi, daleč največ Judov, je danes kraj spomina in opomina. A je tudi kraj za selfije. Nacisti so se nekoč ukvarjali z logistiko mučenja in pobijanja, danes se na istem kraju ukvarjajo s tem, kako čim bolj učinkovito organizirati čim več turizma. Izraelska mladina ga obišče, ker se lahko ob koncu šolanja odpravijo na subvencionirano ekskurzijo po poteh največjih morišč Judov v Evropi. Genocid je v Sloveniji postal beseda leta 2024, in to v konkurenci bojlerja in omrežnine, kar je za dolgoletnega vojnega poročevalca Boštjana Videmška neizpodbiten dokaz udomačenja in abotne banalizacije zla. Gitta Sereny, dolgoletna novinarka The Daily Telegraph Magazine, se je za knjigo Pot v temo 70 ur pogovarjala s Franzem Stanglom, policistom in družinskim možem, ki je na neki karierni točki postal komandant, glavni organizator taborišča Treblinka. Med 700 in 900 tisoč ljudi je umrlo tam. Genocid ni zgolj rezultat dejanj zlobnih posameznikov, ampak posledica kolektivnega zanikanja odgovornosti in nesposobnosti soočenja z moralnimi dilemami, med drugim piše Sereny. Genocidna ravnanja niso hipna, afektirana, pripravljajo se dolgo, vzgibi tlijo pod površjem, družbene okoliščine se sestavljajo v mozaik. Kje smo tedaj? Stangl novinarki pove, da ni bil "morilec", ampak le "upravitelj procesa", sistema, ki je nastajal skozi leta in zapovedal grozodejstva. Ljudje = tovor = številke. Življenja na tehtnici realpolitikeZato nas Gaza lahko še bolj skrbi: Netanjahu se je z uničevalnim pohodom odzval na Hamasov brutalni teroristični napad ob pristanku in finančno-orožarskem sponzorstvu ZDA ter pomembnega dela EU, posebej s holokavstvom še vedno travmatizirane Nemčije. Torej tako imenovanega zahodnega sveta. Mar ne (z)more preko tega, da je genocid vstavljen v njegov zgodovinski DNK? Nastal je s kolonializmom, osvajanjem, tudi iztrebljanji staroselcev. Postopek proti Izraelu je pred meddržavnim sodiščem v Haagu, ki Netanjahuja in pajdaše na oblasti bremeni genocida in apartheida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, sprožila Južna Afrika na osnovi konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida in konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Apokalipsa, ki jo je uprizoril Netanjahu, ima bistveno notranjepolitično kalkulacijo preživetja njegove oblasti. Človeška življenja na tehtnici "realpolitike" politikov tega kalibra ne štejejo (nič). Mednarodna infrastruktura, ki naj bi preprečevala in sankcionirala zločine zoper človeštvo in uravnavala mednarodni pravni red, je v razpadu in načrtni diskreditaciji, demontaži s strani nekaterih velesil. Nima izvršilnih vzvodov, računa na države članice, a vse bolj zaman. Multilateralizem se umika suverenizmu, tudi ko gre za uporabo grožnje in sile, za ozemeljske težnje. Avtoritarni režimi so v vzponu, tudi "demokrati" izkoriščajo (samo)destrukcijske elemente, ki jim ima v svoj ustroj vstavljen demokratični sistem. Vendar pa so se genocidi dogajali tudi, ko so bile mednarodne organizacije vsaj formalno in navidezno v boljšem stanju: od Kambodže in Rdečih kmerov, Ruande prek nam bližnje Srebrenice do Darfurja, prvega genocida novega tisočletja. Operacij, ki ustrezajo definicijam genocida, je še več: primeri Kurdov, Ujgurov, Rohingov, Jezidov ... Ponekod so bile mednarodne sile zraven, a so v "imenu drugih interesov in ciljev" pogledale vstran. Grozodejstva niso zgodovinska tragedija, ampak stalna sodobna grožnja, realno stanje človeštva. Nas. Nikoli več? Do naslednjič. Politika kot drugo ime za tragedijoVojne danes tečejo v neposrednem prenosu, v živo, so del spektakularizirane družbe, ki je že globoko v fazi postresničnosti in zanikanja zgodovinskih in drugih dejstev. Hitlerjevi posnemovalci stojijo v središču političnih procesov, niso obrobje ali anomalija. Na njih stavijo nekateri tehnološki magnati, najnovejši vladarji sveta, trenutno postrojeni okoli Trumpa. Države kot oblika organizacije skupnosti, politične in pravne tvorbe, ki imajo organizirano oblast, so jim vse bolj napoti. Zgodovina se začne z njimi in znova. Ne hodijo v Auschwitz, da bi se poklonili žrtvam, ampak hočejo na Mars. Politika, osvobojena odgovornosti in etike in v funkciji podizvajalca kapitala, je drugo ime za tragedijo. Obstaja kapital, ki nima nič proti vojnam in grozotam, ker so posel in profit. S smrtjo se služi, strah pomaga upravljati ljudi. Kakšen je pogled iz nekdanjih taborišč, v bližnjo Ukrajino, pa na bolj oddaljeno Gazo? Pa na druge vojne in oborožene konflikte, več kot 50 jih divja sočasno po celem svetu? Četudi je mednarodno kazensko sodišče izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, je poljska vlada izraelskemu makijavelistu mirno in javno sporočila, da ga ne bo aretirala, če se bo udeležil slovesnosti v nekdanjem taborišču. Imuniteta smrti. Zadnji genocid na Bližnjem vzhodu je kakor pač že dodan v obsežen, krvav dosje dogajanj po drugi svetovni vojni, ki zanika, da smo se sposobni iz tragedij učiti in naučiti. Bodo v Gazo hodili čez 80 let in pošiljali razglednice spomina na morijo, v kateri je umrlo deset tisoče ljudi? Še več: svet in Evropa z njim vrtita čas nazaj, obujata ideologije uničenja, rasizma, nacionalizma, izključevanja, legitimirata diskurz sovražnosti, si zatiskata oči pred propagando in indoktrinacijo z novimi, vse manj kamufliranimi fašizmi. Nerazumevanje kontekstov, ki vodijo v strahovite (vojne) zločine, je prvi problem, drugi pa naš molk, naša pasivnost, tiho sprejemanje. Neizbežnega? Človek je nagnjen k racionalizacijam, morda je to oportuna metoda. A v resnici je to zelo nevarna oblika pristajanja in sodelovanja. Oboroževalna tekma držav je spet v polnem zamahu, orožje ima vse več civilistov, tudi pri nas. Ura sodnega dneDodajmo še eno novico, objavljeno v tednu spominjanja katastrof človeštva. Slednje po oceni jedrskih znanstvenikov še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju, je razvidno iz zadnje posodobitve tako imenovane ure sodnega dne. Desetletja star mednarodni simbol neprofitne organizacije Bulletin of Atomic Scientists s sedežem na Univerzi v Chicagu letos kaže 89 sekund do polnoči. Jedrski znanstveniki, združeni v navedeno neprofitno organizacijo, svojo oceno, tako je poročala STA, podajo na podlagi spremljanja groženj, ki jih povzroča človek, in se pri določanju ure osredotoča na tri glavna področja nevarnosti - jedrsko tveganje, podnebne spremembe in tehnologije. Dodatno skrb povzroča morebitna zlonamerna uporaba umetne inteligence, ki med drugim potencira grožnje na področju dezinformacij in javnega komuniciranja in še dodatno briše meje med resnico in lažjo, je zapisal predsednik sveta združenja znanstvenikov Bulletin of Atomic Scientists Daniel Holz. Umetna inteligenca lahko ob vsem še učinkovito pomaga zločinskemu delu človeške narave. Vojne danes tečejo v neposrednem prenosu, v živo, so del spektakularizirane družbe Vojne danes tečejo v neposrednem prenosu, v živo, so del spektakularizirane družbe

(POGLED) Selfie iz Auschwitza in razglednice iz Gaze: Uničen meter zla

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano