Američani bi mu rekli "average Joe". Pri nas bi lahko reki "povprečni Janez". Tako zelo uteleša arhetip delovnega, nesenzacionalističnega, skromnega, morda celo ponižnega Slovenca, ki pa se vsake toliko donkihotovsko poda v boj z mlini na veter in se v bitki razda do zadnjega atoma, ker preprosto ne prenese krivice. Videz vara. Miha Deželak, dolgoletni obraz in glas Radia 1, je v svojem početju vse prej kot povprečen. V njegovi domačnosti si želimo najti najboljše delčke sebe. Kot bi v njegovih humanitarnih podvigih iskali odpustek za svojo družbeno neaktivnost, otopelost, samovšečnost in arogantnost. Te dni spet goni po državi, že enajsto leto zapored, deset napornih dni, od Kranjske Gore čez vso Slovenijo do Debelega rtiča. Akcija Deželak junak, letos razširjena v projekt Dežela junakov, v želji, da bi zajela čim več ljudi, je postala del narodne katarze. Cilj je pomagati otrokom iz socialno šibkejših družin prvič videti morje.
V desetletju je na ta način z ekipo pomagal zbrati že več kot pet milijonov evrov. "Otroci, ki še nikoli niso videli morja, me najbolj ganejo. Nekateri nimajo niti osnovnih življenjskih potrebščin. Zato je pomembno, da jim damo priložnost za veselje," pravi Miha, ki se na poti ne sramuje solz, ki jih pogosto prinese izčrpanost, predvsem pa hvaležnost ob velikodušnem odzivu podpornikov akcije. "Ni pomembno, da izpostavljajo mene. Pomembni so vsi, ki pomagajo. Vsak darovalec je junak," pravi. In dodaja: "Zgodbe otrok me prizadenejo. Jokam pogosto, ne sramujem se tega." Svojo pot je začel leta 2015, skromen in sam, na skiroju z Goričkega proti Piranu. Danes ga z donacijami, spodbudami in srčnostjo med vožnjo s kvadrociklom podpirajo tisoči.
Mehek poslušalec svetlih in temnih zgodb vsakdana
Rojen na valentinovo, praznik ljubezni, je lani praznoval abrahama. Radijsko kariero je začel na lokalnem Radiu Vrhnika, kjer je vodil popoldanske oddaje in izpolnjeval glasbene želje. Kasneje je delal kot športni novinar na Info TV. Pot ga je nato pripeljala na Radio 1, kjer je postal nepogrešljivi člen ekipe Denis Avdić Showa, najbolj poslušane jutranje radijske oddaje v Sloveniji. Iz Mekinj prihaja, obiskoval je Osnovno šolo Frana Albrehta, kjer je, kot je povedal v intervjujih, enkrat imel celo vzorno vedenje. V Kamniku je obiskoval gimnazijo, v tretjem letniku študija - študiral in doštudiral je sociologijo na FDV -sta se z ženo preselila na Vrhniko. In kasneje v Ljubljano. S sociologijo, četudi ga je zanjo navdušil dober srednješolski profesor, se nikoli ni ukvarjal, z novinarstvom pa že med študijem. Šport mu je bil zmeraj ljub, med drugim je bil tudi urednik športa na radiu Šport, pokrival ga je tudi na Info TV, kjer se mu je ponudila priložnost, da se loti infotainmenta, bolj zabavnega podajanja novic.
"Vsak dan, ko se zbudi, si reče: tole bo najboljši dan v mojem življenju"
Na Radiu 1 je začel kot producent, pokrival je prometne informacije, nato se je ponudila priložnost, da skupaj z Denisom Avdićem, ki je takrat svoj danes že kultni šov, začne ustvarjati jutranjo oddajo, ki je medtem med poslušalci dosegla kultni status. Takrat se je jutranjikom pridružila tudi Jana Morelj. Neskončno vstajanje ob 4.00 je upravičilo dobro vzdušje v dobro utečeni "sanjski ekipi". Če je zamudil, je ekipi prinesel rogljičke. Čeprav je najbolj na udaru, kar se tiče izzivov, provokativnih nalog, pa tudi duhovite pikrosti sovoditeljev, mu je vloga pisana na kožo. Je človek terena, ljudi, mehek poslušalec svetlih in temnih zgodb vsakdana. Izzivi, ko se je moral v avtopralnico zapeljati na strehi avtomobila, so le del zabavnega šovprograma, ki mu je pomagal dvigniti se iz povprečja, da je svojo prepoznavnost lažje pretopil v nekaj dobrega, širše koristnega. Oče Mance, Mojce in Mateja, mož Irene Deželak, ljubezni že iz študentskih dni, se bolj udobno počuti med delom kot med poziranjem. Občutek, da ni prav vedel, kam s seboj, ko so ga razglasili za fatalnega moškega leta 2020, ne vara.
Podprite ga pri junaškem podvigu
Miha se je letos podal na deset različnih tras po Sloveniji, do 6. junija. Podpora na poti in stisk roke pa sta vedno dobrodošla, pravi. Tako kot vsako leto lahko vsakdo prispeva: pošljite SMS s ključno besedo POMAGAM5 ali POMAGAM10 na številko 1919 in s tem donirajte 5 ali 10 evrov. Za večje donacije pišite na fundacija@radio1.si, dogajanje pa dnevno spremljajte na www.radio1.si in na družbenih omrežjih. Letos akcija nosi razširjeno ime – Deželak junak in dežela junakov, saj je Slovenija postala simbol nesebične pomoči. Iz osebne pobude je zraslo pravo vseslovensko gibanje solidarnosti.
Deset dni kot na Tour de France
Odnosi s sodelavci so skozi leta postali bolj družinski kot profesionalni. Denis Avdić o njem pove: "Miha je najprej 'prjatu' in šele potem sodelavec. Bolj srčnega človeka ne poznam. Dober po srcu, vedno nasmejan in v takšno stanje skuša spraviti vse okoli sebe. Je iskren in navdušen nad vsakim dnem. Vsak dan, ko se zbudi, si reče: tole bo najboljši dan v mojem življenju. Verjame v dobre ljudi, dobro v ljudeh in verjame, da slabih in škodoželjnih ni. Zame je junak, ker je teh deset dni za njega kot za profesionalne kolesarje Tour de France. In ne glede na krize, ki jih doživlja med akcijo, jih na svoj način pretrpi in dobesedno zgrize. Dotaknejo se ga otroci in prav vsem bi pomagal, vse bi ti dal. Slabe volje je samo, če je lačen, ampak - a nismo vsi ..." Tesno prijateljstvo ga že leta veže z Jano Morelj, tudi zdaj, ko se je ona lotila rokerskih podkastov in ni več del jutranje ekipe.
"Miha Deželak. Deželak Junak. Dežo. Mihi. Naš medko. Moj prijatelj. O njem bi lahko govorila tako na veliko in široko, kot je veliko njegovo srce. Torej neskončno dolgo. So ljudje, katerih dobrota, empatija in humanitarnost je brezmejna. Žal je Slovenija izgubila našo najdražjo Anito Ogulin, ampak štafeta je bila predana edini pravi osebi, ki jo lahko nosi - in jo vsako leto znova tudi uspešno prinese na cilj," razmišlja Jana o njem. "Za tako odgovorne podvige moraš imeti čisto dušo in moraš to početi z najbolj iskrenimi nameni. In to je Miha. Srčen človeček z malce naivnim pogledom na svet, ki pa verjame v pravljice in v to, da mora dobrota na koncu premagati zlo. Zato to lahko počne le on. Ker je nepoboljšljiv optimist z zvrhano mero zdrave trme, ki ga vedno žene dlje, najdlje, na cilj. Njegovo poslanstvo je preprosto nalezljivo in z njim je nalezel praktično celo Slovenijo. Povsem naravno in z leti se je zgradila skupnost, gibanje, ki vsako leto znova napiše najlepšo zgodbo. Zagotovo jo bo tudi letos. Ker svet bolj kot kdajkoli prej potrebuje pravljice s srečnim koncem," dodaja.
Ne zaveda se, kako pomemben je
Radijska jutra z njim v studiu spet deli Anja Homovec Ramšak. "Je krasen sodelavec in krasen prijatelj, hkrati pa seveda tudi ljudski človek, ki se še vedno, po vseh teh letih - v svoji srčni veličini, a obenem skromnosti - ne zaveda, kako zelo pomemben je za našo državo, deželo junakov. To je vrlina velikih, pravih junakov. Da se aktivno vsakodnevno borijo za lepši svet in tega ne počnejo zaradi priznanja, ampak za to, ker resnično čutijo stisko drugih. Pogajanja jih dobrota in s svojimi dobrimi deli ne pričakujejo ničesar v zameno. V desetih letih smo se vsi skupaj naučili, da je taka tudi naša Deželaka junakov," razmišlja. Veliko zgodb se je nabralo v njunem dobrem desetletju prijateljstva. "Najljubše so mi tiste, ki vključujejo vožnjo na različne terene, lahko pa povem tudi to, da sva midva pogosto tista dva, ki najdlje praznujeva Denisov rojstni dan. Tudi dlje kot Denis," se v smehu spominja Anja. "Moja največja želja je, da se akcija nadaljuje tudi, ko jaz ne bom več vozil vseh deset dni. Pomembno je, da gibanje živi naprej," sklene Deželak.
