(PRE)BOJ ZA MARIBOR: "Mami, ta tobogan peče!"

Maribor je mesto zgodb (ali projektov, če je komu ljubše), slabih in dobrih, zaključenih ali nedokončanih in novih, ki se razvijajo z mestom vred. Največjo pravico kritičnosti do mestnih zgodb imamo tisti, ki Maribor vsakodnevno uporabljamo in si želimo kvalitetnejšega življenja v njem. Povedano drugače: želimo si mesto po meri prebivalcev. Vključujoč tiste najmlajše, ki so nosilci prihodnosti in bodo skrbeli zanj, ko mi več ne bomo (z)mogli.
Mesto, ki v svojo pametno ureditev vključuje tudi misel na najmlajše souporabnike, jim s tem nudi možnost prevzemanja soodgovornosti za prebivalce. Kakšno je življenje v mestu in kako se vzpostavljajo odnosi s someščani, se otroci naučijo skozi praktične izkušnje, na poti v vrtec, šolo, pred svojimi bloki, v trgovini, na sladoledu. Na igriščih in v parkih, v odprtem javnem prostoru, ki ustvarja občutek skupnosti, saj se ljudje srečujejo in v sproščenem druženju uživajo prosti čas. Z radovednim raziskovanjem mesta pridobivajo doživetja in vtise, izkušnjo na izkušnjo in se začnejo zavedati skupn(ostn)ih, družbenih vrednot solidarnosti in nenapisanih pravil obnašanja. S pomočjo vzajemnih odnosov v družbenem okolju mesta, v katerem živimo, razvijamo zavedanje, da naša domovanja niso omejena s stenami stanovanja ali hiše, v kateri skupaj živimo, temveč postajamo skrbni, angažirani, motivirani, pa tudi kritični – someščani. Ko premaknemo "mestna obzidja" v zvedavih glavah, se oblikujemo tudi v – aktivne državljane, s skupnostnim duhom vred.