"Veliko Rusov bi nedvomno glasovalo za Putina tudi brez grožnje smrtne kazni. Veliko pa jih je pripravljenih glasovati proti kljub grožnji s smrtno kaznijo. Najvidnejši med njimi so obsojeni na smrt, četudi od znotraj nikoli ne vidijo sodne dvorane. Varen ni nihče. Predsednik naftne družbe Lukoil je padel skozi okno bolnišnice, kjer je bil na pregledu. Ustanovitelja opozicijske stranke Sergeja Jušenkova so ustrelili pred njegovo hišo. Novinarko Ano Politkovsko so pokončali doma. Borko za človekove pravice Estemirovo so ugrabili v Groznem in ustreljeno pustili na tleh v Ingušetiji. Najslavnejši najemni vojak in kriminalec Jevgenij Prigožin je bil ubit v zrušenju letala. Kdor koli dovolj glasno ogrozi interese predsednika Ruske federacije, ve, da se bo soočil s smrtjo, ki se bo zgodila skoraj po naključju. Vendar je neizogibna.
Aleksej Navalni si je smrtno kazen zaslužil. Morda bi mu opozicijsko stranko še odpustili, tožbe Putinovih sodelavcev zaradi korupcije pa odmislili. Organiziranje množičnih protestov in priprava sistemske protikorupcijske zakonodaje pa sta bila že preveč. Umreti bi moral že vsaj dvakrat prej. Najbolj dramatično pred štirimi leti, ko so ga agenti ruske obveščevalne službe zastrupili z živčnim strupom novičok. Sodelavci so ga na hitro evakuirali v Berlin, kjer ga je zdravniška ekipa ponovno spravila k življenju. To pot je bila zdravniška ekipa neuspešna v skladu z obsodbo zaradi zares hudega greha. Spet so na vrsti predsedniške volitve. Navalni je volilce pozival, naj pozabijo na politične simpatije in množično glasujejo za kandidata, ki ima največ možnosti proti Putinu. Ni pomembno, kdo zmaga, pomembno je, da Putin izgubi. Za to se umre. Diktator odide s položaja šele takrat, ko dočaka svojo obsodbo na smrt."
Vir: Dnevnik
