"Vrnitev z vlakom se ni začela z zamudo in udobna vožnja je kar klicala k dremežu. Vse do Zidanega Mosta, kjer sem bil priča še zadnjemu performansu tega dneva. Na vlak sta vstopila možakarja, vsak s pločevinko piva, in začela glasno razglabljati o svojih problemih. Posebno glasen je bil eden od njiju ob besedah drugega, da mu bo lažje, saj bo prejel božičnico v višini 800 evrov. 'K..c pa božičnica, taka je skoraj kot moja plača. Ko plačam najem stanovanja, mi ostane 400 evrov, vsak mesec pa ne dobim božičnice!' Oba sta nato nadaljevala razpravo o bifejskih pretepih. V Laškem je izstopil le eden od njiju, čeprav sta bila od tam oba. Močnejši je nadaljeval pot do Celja, da opravi večji nakup v eni od trgovskih verig, ki je najcenejša in je v Laškem ni.
Njun pogovor me je pretresel. Prinesel mi je vpogled v drugačno Slovenijo, tisto, kjer se odvija vsakodnevni boj za preživetje. Vsak se mora znajti po svoje, pa naj bo to nakup v najcenejši trgovski verigi, peka božičnih potic v domači kuhinji za znance, prodaja doma narejenih salam, frizerske storitve po domovih, popoldansko čiščenje stanovanj itd. Navedeno lahko, če želite, tudi poimenujete performansi, ki so odsev krute realnosti.
Kmalu se bo začela srdita predvolilna kampanja, ki bo prinesla veliko obljub malemu človeku. Nekatere stranke se bodo prevažale s svojimi avtobusi, kuhali se bodo poniževalni golaži in prvič ter zadnjič bodo obiskale nekatere kraje širom po Sloveniji. Mnogo cenejša bi bila vožnja z vlakom, kjer lahko slišijo o drugačnem življenju, o katerem jim ne pripovedujejo na njihovih strankarskih shodih. Na najbolj neposreden način bi izvedeli o težavah 'malih' ljudi, ki jih bolj malo zanima medstrankarsko nagajanje in večno obujanje preteklosti."
