"Upor gospodarstva zoper obvezno božičnico je prvovrstna politična katastrofa. Pa kako, boste rekli, saj je vendar povsem jasno, to lahko pokažejo tudi izračuni, da bo to še oslabilo našo konkurenčnost in še napihnilo naš proračunski primanjkljaj. Da, brez dvoma, toda to je jasno na razsvetljenskih premisah, ko se oblastniki vsaj še pretvarjajo, da želijo dobro upravljati državo. V postmoderni, kot je naša, v okviru politike ustvarjanja kaosa, pa ni prav nobenega prostora za razmislek, izračune, argumentacijo in klicanje k zdravi pameti. Tisto, kar šteje, je kaos. Kaos, katerega bistvo je, da mi ohranimo oblast. To pa je zelo, zares najbolj razumno, ne sicer iz perspektive naše republike, prav gotovo pa z vidika političnih interesov konkretnih oblastnikov.
Oni delajo zase vse prav. S tem ko gospodarstvo čez noč soočijo z idejo obvezne božičnice in ko to sproži ekonomsko utemeljeno nasprotovanje le-tej, seveda vlada dela za ljudstvo. Zlasti za tisto ljudstvo, ki dela v javni upravi. Glej ga no, kdo pa bo proti ideji, da za božič dobi še en priboljšek. Win-win. /.../ Ljudstvo je na naši strani. In bolj ko so stvari kaotične, bolj ko grozi, da bodo na oblast spet prišli desni populisti, ki so vam odvzeli zdaj nazaj pridobljeno svobodo, bolj rastejo naši politični ratingi.
Kaos je potemtakem fantastična metoda obvladovanja množic. Kaos ustvarja nemir. Na nič se ne gre več zanesti. Vse zaupanje je šlo po zlu. Različne družbene skupine se – s pomočjo vladavine kaosa – obračajo druga proti drugi in zapletajo v povsem nepomembne, dlakocepske in drobnjakarske prepire. Nihče nima več velike slike. V množice se zažirata apatičnost in anksioznost, tako da tudi pri njih, pa naj se še tako trudijo, negativna čustva in iracionalnost prevladajo nad zdravo kmečko pametjo. Posledično se začne ljudstvo ukvarjati samo s sabo, vije roke nad svojo nesrečo, mi pa izkoristimo ta kaos, da bolj svobodno haramo."
