"Danes smo priča uničenju ali zdrsu v nepomembnost še zadnjih gospodarskih in kulturnih ustanov, ki so opredeljevale Maribor druge polovice 20. stoletja, novi zametki identitetnih sidrišč pa so močno fragmentirani ali opredeljeni z zasebno pobudo, zato ne morejo biti učinkovit kohezivni element mestne skupnosti. A enako kot v desetletju pred drugo vojno, ko je vodilna predvojna katoliška politika v strahu pred prodorom komunizma Maribor prepustila hitlerizmu, slovenska etablirana politika tudi danes nima nikakršnih načrtov za dolgoročno perspektivo mesta, ki jo izdatno podpira zaposlovanje prebivalstva v Avstriji. V bojazni pred posledično verjetno prevlado desnega pola in zlasti SDS v obdravskem urbanem središču, ki bi zamajala celoten slovenski politični prostor, prevladujoča leva politika Maribor prepušča v (zaenkrat socialno) naročje severne sosede.
V čedalje bolj turistificiranem mestu ob Dravi lahko tako ponovno opazujemo avstrijski nostalgični turizem in poslušamo, da je mesto strateškega pomena za avstrijsko gospodarstvo. Korak za korakom se v Mariboru obnavljajo ponotranjeni, stoletja stari položaji odvisnosti in servilnosti, zato je pričakovati, da bodo v pogojih prihajajočih globalnih družbenih prevratov, ki praviloma zrahljajo tudi razumevanje in pojmovanje slovenske substance, procesi nacionalne dezintegracije najbolj in najhitreje napredovali ravno v Mariboru. Mesto, ki je bilo v 20. stoletju večkrat iz različnih centrov moči boleče podvrženo družbenemu inženiringu, ponovno postaja nacionalno žarišče družbenih patologij, ki napovedujejo razpad uveljavljenih skupnostnih abstrakcij."
