"Percipiranje 'migrantskega vprašanja' je že dolgo ujeto v populizem in nacionalizem. Tudi na levi se zaradi bližajočih volitev ne trudijo pretirano posegati v ta nevarni diskurz. Ko so v Središču ob Dravi in na Obrežju prebivalci protestirali zaradi postavitve začasnih azilnih domov – postavili bi jih le, če bi v ljubljanskem zmanjkalo prostora –, je odmevne poudarke v javnost pošiljala desnica. Ko je v začetku aprila Središče ob Dravi obiskal Janez Janša, je sklep vlade, da v to občino umesti enoto azilnega doma, z vso skrajnodesničarsko patetiko označil za šokanten. Svojo trditev je med drugim utemeljil z argumentom, da ne obstajajo objektivne okoliščine, zaradi katerih bi lahko pričakovali nov migrantski val. Argument je seveda trapast. Kajti če novega migrantskega vala ne bo, potem tudi potrebe po azilnem domu ne bo. Še huje je, da ni bilo slišati, da bi se kakšen župnik ali – zakaj ne – škof pojavil med protestniki in jih v evangelijskem, frančiškovskem duhu pozval h krščanskemu gostoljubju do bratov, bežečih iz vojn, bede in režimske represije. Tako kot to počnejo številni španski in italijanski duhovniki. Ko je denimo desna županja v bližnjem Tržiču dosegla, da muslimani, ki delajo v ladjedelnici, ne smejo moliti v zgradbi, ki so jo za ta namen celo sami kupili, se ji je postavil po robu župnik in bratom druge vere ponudil za molitev prostore župnišča.
Seveda niso vsi migranti skromni, ponižni in pripravljeni hvaležno garati v službah, ki državljanov ne zanimajo. S seboj prinašajo tudi poglede in prakse, ki v Evropi niso dobrodošli. Predstavljati si, da je lahko sobivanje med različnimi kulturami nekonfliktno, je najmanj tako naivno kot predstavljati si družinsko življenje, v katerem vlada ena sama harmonija. Takih družb in takih družin ni."
