"Živimo v času nečloveških skrajnosti, zaradi katerih ne bi smel ostati tiho nihče, če noče, da se ponovi tragično doživetje nemškega teologa in protestantskega pastorja Martina Niemöllerja, ki je najbolj zverinska leta svojega življenja, od 1938 do 1945, preživljal v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen ter je iz njih potegnil bridko in samokritično spoznanje, ki ga poznate številni med vami: 'Najprej so prišli po komuniste, a nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Ko so zapirali socialiste, sem ostal tiho, ker nisem bil socialist. Ko so prišli po sindikaliste, sem ostal tiho, ker nisem bil sindikalist. Ko so prišli po Jude, sem molčal, ker nisem bil Jud. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko spregovoril v mojem imenu.' Niemöller je bil pozneje pobudnik znane stuttgartske Deklaracije o krivdi za vojne.
Danes divja v svetu več kot 50 vojn, kar praktično pomeni, da je v njih udeležena najmanj vsaka četrta država na planetu, dve od teh vojn sta v naši neposredni geopolitični bližini. Niemöller, ki se je po tragični osebni izkušnji dokopal do omenjenega spoznanja, nas danes opozarja, da ne smemo ostati tiho, če nočemo tudi sami postati žrtev bližajočih se vojn, ki jih poganjajo avtoritarni politiki in vedno nepotešljivi ter povečujoči se tek vojaškoindustrijskega kompleksa. /.../
Verjetno se danes vsi sprašujemo, kako je mogoče, da je človečnost ponovno – kot že tolikokrat v dosedanji zgodovini – zatajila v zameno za pohlep, pridobivanje dobičkov in širjenje ozemlja, zaradi česar se danes s prelito krvjo nedolžnih žensk, otrok in drugih napajajo vojaška industrija in avtoritarni voditelji. Grški traged Evripid, ki je vedel, da se take stvari ne izidejo dobro niti za povzročitelje, je ponudil še drugo, globljo razlago, da 'bogovi tiste, ki jih hočejo uničiti, najprej naredijo za nore'."
