(REKLI SO) Sašo Dolenc: Levi in desni so krvavi pod kožo

Sašo Dolenc, filozof, fizik, publicist, urednik portala Kvarkadabra, v kolumni v Delu o politiki in družbi.

Glavna fotografija članka:(REKLI SO) Sašo Dolenc: Levi in desni so krvavi pod kožo
X
Datum 14. maj 2026 18:30
Čas branja 2 min

"Levi pol v biološki metafori deluje kot občutljiv živčni sistem: zaznava družbene krivice, opozarja na bolečino ranljivih in preprečuje, da bi najšibkejši izpadli iz skupnosti. Desni pol pa deluje kot skelet in koža: varuje meje, ohranja strukturo pred razkrojem in predstavlja čvrst okvir, ki skrbi, da se organizem pod težo lastnega idealizma ne razleti. Težava nastane šele takrat, ko se to naporno, a nujno dopolnjevanje spremeni v poskus odstranitve druge strani.

Brez nestrinjanja ni demokracije, preverjanja interesov in prilagajanja novim okoliščinam. Problem nastane, ko konflikt izgubi skupni okvir, v katerem se nasprotnika še prepoznavata kot dela istega političnega telesa. Leve in desne politične logike zato ne smemo enačiti s strankarskimi izkaznicami ali biološko usodo. Ena je pozornejša na krivice, izključenost in trpljenje, druga na red, meje in razkroj skupne strukture; simetrija metafore pa ne pomeni simetrije odgovornosti. Zato lahko 'levo' vlogo včasih odigra tudi tradicionalna institucija, denimo papež, kadar opozarja na izključene in ranljive; 'desno' pa sindikalni voditelj, kadar predvsem brani obstoječi red in nasprotuje spremembam. /.../

Sašo Dolenc
Sašo Dolenc
Robert Balen

Družba, načeta od notranjih bojev, tudi ob resničnih izzivih išče izdajalce v lastnih vrstah. Toda ta preobčutljivost ne bi bila tako uničujoča, če ne bi bila tudi politično koristna. Stranke so spoznale, da je kronično ogorčenje najcenejše gorivo za mobilizacijo lastne baze. /.../

Družba bo dolgoročno uspešna le, če političnega nasprotnika neha videti kot patogen in ga znova prepozna kot nujen, čeprav pogosto nadležen organ istega telesa. Zdravljenje se začne s treznim spoznanjem, da si s političnim nasprotnikom neizogibno delimo isti krvni obtok."

 

Vir: Delo 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
29%
207 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
151 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
130 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
161 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
68 glasov
Skupaj glasov: 717