"Te dni je minilo leto slavnih besed, ki jih je ob izgradnji stanovanjskega kvarta Schellenburg izrekel investitor Jože Anderlič: 'Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.' Z elito je imel v mislih bogate kupce njegovih stanovanj. Danes, po letu dni, nas bi lahko zaskrbelo: smo narod brez elite. V kvartu le tu in tam gori kakšna luč, cene še vedno neobdavčenih praznih nepremičnin pa še naprej letijo v nebo. Še dobro, da je vsaj amorfna gmota še tu, da zaliva okrasno grmičevje pred elitno 'hišo strahov'. /.../
Ob tej obletnici samooznanila pa smo dobili še nadaljevanje, interpretacijo vulgarnega kapitalizma 2.0, in sicer v podobi druge generacije 'elite', tiste, ki je, že rojena z zlato žlico, čutila potrebo, da razloži, zakaj ji ta žlica pripada in kaj je narobe z nami, ki zahtevamo nespodobnosti, kot so dostojen odnos, spodoben zaslužek, dopust, socialno in zdravstveno varstvo, pravica do odklopa ... Klemen Šešok, otrok očeta, ki je sprivatiziral nekoč slavno Iskro, danes pa investira v Republiki Srbski, kjer davčna zakonodaja ni 'katastrofalna kot pri nas', je namreč ugotovil, da ne razumemo dovolj dobro, kako se ta svet vrti. V njem je namreč »bogastvo gibalo napredka, elite pa igrajo ključno vlogo pri razvoju naroda. A zato potrebujemo ljudi – ne kogarkoli, ampak takšne, ki razmišljajo drugače od trenutne socialistične utopije, ki ne preveva samo Slovenije, ampak kar celo Evropo.'
Šešok je zanimiv le kot fenomen, saj analiza njegovih izjav ponuja jasno sliko o stanju duha slovenske ekonomske elite, pa naj jo presojamo skozi sociološko, socialno ali psihoanalitično optiko. Vzemimo stavek: 'Bogastvo je gibalo napredka.' Kje je to pobral? Pri Mariji Antoaneti, ki niti takrat, ko jo je 'amorfna masa' postavila pod giljotino, ni razumela, za kaj gre?" (dr)
