Regionalni razvoj: Večja moč regijam, a regij od nikoder

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je sredi januarja sklenilo javno obravnavo poslalo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zakon, ki ga minister Aleksander Jevšek napoveduje že od začetka mandata, je krovni zakon na področju regionalnega razvoja in prinaša pomembne novosti za regionalno politiko in upravljanje regij. Kot je nazadnje na gostovanju v Vestnikovem podkastu Kavč dejal minister, gre zakon v smeri opolnomočenja regij, bistvenih sprememb mehanizma dogovora za razvoj regij in vpeljave neke vrste regijskega proračuna. Ker je vlada že na začetku mandata jasno napovedala, da ustanovitev pokrajin vsaj v tem mandatu ni njena prioriteta, bi lahko dejali, da je ta zakon neke vrste kompromisna in vmesna rešitev za večjo regionalizacijo, h kateri že desetletja pozivajo številni regijski akterji. In kakšne rešitve prinaša?Konec dogovora za razvoj regijePrva velika sprememba je ukinitev mehanizma dogovor za razvoj regije. Ni skrivnost, da je bilo pri potrjevanju zadnjega tovrstnega dokumenta, ki omogoča neposredno financiranje regijskih projektov, kar nekaj hude krvi med pomurskimi župani in jasno izraženega prepričanja, da ne bo doprinesel k razvoju regije, kar bi moral biti njegov namen. Po novem bo načrtovanje in izvajanje regionalne politike na državni in regionalni ravni temeljilo na novem dokumentu: strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050, ki jo bo sprejel državni zbor, in ne več na programskem obdobju vsakokratne kohezije. Regijski projekti – iz dogovora za razvoj regije smo v Pomurju med drugim zgradili vodovod, kolesarske steze in poslovne cone – bodo tako dobili priložnost za sofinanciranje na podlagi akcijskega programa strategije in izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa. Na Jevškovem ministrstvu želijo z zakonom okrepiti pomen regij, tako da bodo vključene v tako imenovani teritorialni dialog že od začetka priprave strateških in izvedbenih dokumentov. "Regije bodo odločale o regijskih projektih glede na razvojne cilje in prioritete, opredeljene v regionalnih razvojnih programih v skladu z akcijskim programom strategije regionalnega razvoja Slovenije," so navedli v predlogu zakona, pri čemer naj bi bila za vsako proračunsko leto v državnem proračunu na posebnih postavkah zagotovljena javna sredstva, ki bodo zajemala tudi sredstva evropske kohezijske politike.Regijski organi, razvojne agencije in problemska območjaKaj pa sploh je v konkretnem primeru regija? Zakon ohranja razdelitev Slovenije na 12 statističnih regij, prihaja pa do sprememb pri regijskih organih. Če smo do sedaj poleg dveh kohezijskih regij, zahodne in vzhodne, imeli tako razvojni svet kakor svet regije, se bo zadnji organ, ki ga sestavljajo izključno regijski župani, črtal. Bo pa v okviru razvojnega sveta, ki bo sestavljen iz predstavnikov gospodarstva, občin, nevladnih organizacij in znanosti, deloval še svet županov kot neke vrste posvetovalno telo organa. Krepi se tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, saj zakon razširja naloge, ki jih izvajajo na regionalni ravni v javnem interesu, ravno tako bodo imele možnost izvajanja razpisov za regijske projekte. Druga, prav tako pomembna sprememba se tiče njihovega lastništva. Agencije bodo morale biti v izključni občinski lasti, ne več zgolj v večinski javni lasti. Nosilna regionalna razvojna agencija v pomurski regiji je trenutno Razvojni center Murska Sobota, ki je v lasti murskosoboške občine, splošne razvojne naloge v regiji pa opravlja v sodelovanju s Sinergijo, Prleško razvojno agencijo, razvojno agencijo Pora Gornja Radgona in Zavodom za turizem in razvoj Lendava. Prleška razvojna agencija in Sinergija predvidenega zakonskega pogoja ta hip ne izpolnjujeta. Novela zakona obljublja ažurno in celostno spremljanje ter vrednotenje izvajanja in prilagajanje sistema regionalnega razvoja tako, da bo vlada državnemu zboru na pet let poročala o izvajanju strategije regionalnega razvoja, poleg tega naj bi vzpostavila svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot usklajevalni organ. Posebej velja omeniti še novost, ki se tiče opredeljevanja tako imenovanih obmejnih problemskih območij, o čemer je bilo v Pomurju v preteklosti prav tako precej polemik. Razkriška občina je sicer nazadnje prišla do tako želenega statusa, ki prinaša dodatne finančne spodbude in prednost na razpisih, a po novem se definicija problemskih območij bistveno širi. Ne bo šlo zgolj za obmejna območja, ampak tudi za območja v gorskem ali hribovitem svetu ter druga z omejenimi možnostmi in razvojnimi izzivi.Dva različna odzivaKot predsednik Združenja regionalnih razvojnih agencij Slovenije je bil v pripravo zakona vključen Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota. S predstavniki občinskih interesnih združenj je bil del širše delovne skupine, ki je pripravljala stališča do obravnavanih vsebin in oblikovala izhodišča za spremembe na podlagi opravljenih razprav. Kot ocenjuje Kar, so predlagane spremembe pomemben korak k uresničevanju ključnih ciljev zakona, ki pomeni spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. "Za dosego tega cilja sta bistvena dva pogoja: regionalna razvojna in finančna politika morata postati sestavni del vseh horizontalnih razvojnih politik posameznih ministrstev, regije pa morajo imeti večjo avtonomijo in odgovornost pri določanju ter izvajanju ključnih regijskih razvojnih projektov," poudarja direktor nosilne razvojne agencije v Pomurju. Kar verjame, da zakon, ki je na mizi, na te izzive odgovarja, čeprav bo potrebno prilagajanje in sodelovanje na vseh ravneh. "Na ravni regij bosta ključna izziva dogovor glede ključnih regijskih razvojnih projektov in uskladitev heterogene sestave organov odločanja. Na ravni države pa bo bistveno zavedanje o raznolikosti regijskih razvojnih potreb in zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev za njihovo uresničitev," podčrta Kar. Bistveno manj optimističen je Andrej Vrzel, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ta hip predseduje svetu regije, organu, ki ga nov zakon ukinja. Po njegovem mnenju predlagani ukrepi pomenijo samo "mešanje kart na drugi način". Ob tem državo poziva, naj raje vzpostavi regije in nanje prenese nekatera pooblastila ter zagotovi njihovo financiranje. "Le organizirane in financirane regije bodo lahko samostojno odločale o razvoju posameznih regij. Vse druge oblike organiziranja regijskih organov ne pomenijo za našo regijo nič dobrega," je prepričan Vrzel.

Regionalni razvoj: Večja moč regijam, a regij od nikoder

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano