Spet je počilo med najmočnejšima političnima akterjema v državi. Golobova vlada je izbrala kandidate za veleposlaniška mesta, Nataša Pirc Musar pa se z njenim izborom ne strinja. Logično in pričakovano. Predsednica države pravi, da "politične povezave in osebne želje pri izbiri kandidatov ne morejo in ne smejo biti prevladujoči dejavnik", predsednik vlade pa ji očita nedopusten poseg v postopek izbire veleposlanikov, hkrati pa ji odgovarja, da nima pooblastil, da bi vladi določala, kaj sme oziroma česar ne sme. Vse po starem, torej.
In da ne bi slučajno naredili kakšnega koraka naprej v odnosih med predsednico republike in premierjem, saj bi to koristilo Sloveniji, smo se v uredništvu odločili, da po uradni dolžnosti podamo še prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije, v kateri pa tokrat kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kot je že tradicija, ne očitamo premierju, temveč - uravnoteženo - predsednici republike.
Če namreč potegnemo vzporednice s primerom Tatjana Bobnar, je več kot očitno, da je Nataša Pirc Musar v zgodbi z imenovanjem veleposlanikov nedovoljeno vršila pritisk na predsednika vlade, se nedovoljeno vmešavala v vladni postopek izbire in celo zahtevala zamenjavo veleposlaniških kandidatov. Pa da se ne bomo preveč zapletali, ko bo KPK, ki tovrstne postopke vodi več let, odprla primer: odvetnico Natašo Pirc Musar, ki bo takrat zagotovo branila pravice predsednice republike, naprošamo, da ekipe Tarče ne spusti na tiskovno konferenco.

