Že prve dneve postnega obdobja se res pozna, da je papež Leon XIV. pozval vernike, naj se v postnem času odpovejo sovražnemu govoru, naj besede sovraštva nadomestijo besede upanja in miru in naj si raje prizadevajo za prijaznost in spoštovanje. Vernikom je papež položil na srce in dušo, naj molijo za post v uporabi jezika, in nasploh zato, da bi bilo manj besed, ki bolijo, in s tem več prostora za glas drugih. "Prizadevajmo si, da bodo naše skupnosti postale kraji, kjer bo krik tistih, ki trpijo, dobrodošel, in kjer bo poslušanje odprlo poti k osvoboditvi, tako da bomo pripravljeni in želeli prispevati h gradnji civilizacije ljubezni," je pozval.
In ta poziv je krik vsem nam in krik vseh nas, sploh v času, ko se postni čas v veliki meri ujema s predvolilno kampanjo. Volitve bodo sicer še pred veliko nočjo, ko se 40-dnevni post sklene, in ko se torej po logiki, da naj bomo strpni z besedami vsaj med postom, lahko vrnemo k sovražnemu govoru. Iz Častnika podpiramo, da se do volitev zatečemo k rožnemu vencu, k molitvi, predvsem pa ljubimo svoje bližnje (in oddaljene), se večkrat pokrižamo (sploh, če slišimo kako zmerljivko) in klečimo, saj s tovrstno ponižnostjo ne klečeplazimo, temveč se le približujemo brezmadežnim višavam. Ne bo narobe, če sledimo še pozivu NIJZ za 40 dni brez alkohola, saj ob vsej škodljivosti tudi alkohol lahko spodbudi besede nesramnosti in sovražnosti. Saj bo kmalu velika noč, vstajenje od umirjenosti, pa se lahko zmerjamo naprej, si dopuščamo in odpuščamo, tudi kaka spoved vmes (od)rešuje.
