Slovensko sceno pretresla novica o smrti glasbenika, ki je nekoč s skupino polnil prizorišča po državi

"Bil je eden prvih frajerjev v Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben," se ga spominja Roman Kukovič.

Datum 17. september 2024 08:59
Čas branja 2 min

Žalostna novica je doletela slovensko glasbeno sceno. Umrl je Zoran Crnkovič, član in ustanovitelj legendarne glasbene skupine Jutro, ki je v začetku sedemdesetih let žela uspehe in polnila prizorišča po državi. 

"Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben. Od tam pa do skupine Jutro ni bilo več daleč, čeprav je že prej preigraval v drugih, ne tako znanih skupinah. Njegovo Jutro pa je bilo v 70-tih res čisto ta prava in zaresna rock skupina, ki so jo poznali tudi drugje po Jugi. Na enem od prvih Boom festivalov je prišlo celo do zadrege, ker sta nastopali dve skupini z imenom Jutro. A si je potem ona druga, menda ravno na poti iz Ljubljane v Sarajevo, kar na vlaku izmislila novo ime - Bijelo dugme. Kasneje, po razpadu skupine Jutro, je muziciral bolj kot ne občasno. Skromen v besedah, a bogat v preigravanju solo vložkov. Naj bo tako tudi tam, za mavrico," se ga je na Facebooku spomnil pisatelj Roman Kukovič

Od cenjenega glasbenega kolega se je poslovil tudi Janez Bončina Benč.

"Zoran Crnkovič, prijatelj moj dragi, moj pravi bluesman, prehitel si me … Počivaj v miru," je zapisal legendarni rocker. "In je odšel še zadnji. Po Tomassiniju, Jakinu in Rističu še Zoran Crnkovič. Jutro pa bo ostalo za vedno," se je poslovil Rudi Vlašič

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
229 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
170 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
147 glasov
Ne, zakaj pa?
23%
185 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
82 glasov
Skupaj glasov: 813