Včasih kakšna zvezda zažari čez noč, na vso moč, in potem nenadoma izgine. Teža slave je pretežka ali pa se za umik s scene odloči iz osebnih razlogov. To je naredila tudi Ivana Brkić, ena najbolj izstopajočih hrvaških pevk s preloma tisočletja. Čedna, nadarjena, kot ustvarjena za medijsko sceno. A v tem ni videla svoje prihodnosti. V zadnjih letih se je za njo izgubila skoraj vsaka sled. Umaknila se je, ker si je želela življenja, v katerem bi prednost imela vera.
Danes pri 38 letih živi umirjeno življenje daleč od žarometov. S pesmimi, kot so Oči boje kestena, Nije me sram in Manijak, je osvojila srca poslušalcev in kraljevala na glasbenih lestvicah, njena velika uspešnica ostaja Nježno, nježnije. Slavo je dosegla še pred dobo družbenih omrežij in pretočnih platform, oboževalci so kupovali njene zgoščenke.
Leta 2000 je na festivalu Zadarfest prejela nagrado za najboljšo debitantko, leta 2003 pa priznanje za srebrno naklado albuma Uzmi sve. Njeno glasbeno pot je zaključil album Sve je samo fol leta 2005, po katerem se je nepričakovano povsem umaknila iz javnosti.
V redkih izjavah je razkrila, da je kot pripadnica Jehovovih prič želela življenje posvetiti veri in skupnosti. Preselila se je v Ljubljano, se poročila s klasičnim glasbenikom Emirjem Mesićem in prevzela njegov priimek. V intervjuju iz leta 2012 je za oddajo Dalibora Petka povedala, da ji življenje v zasebnosti povsem ustreza.
