Pogovarjali smo se s kliničnim psihologom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj C.A.R., dr. Aleksandrom Zadelom. Pojasnil je, zakaj je pomembno, da kljub neprijetnim situacijam, v katerih se znajdemo, ostanemo funkcionalni. Kaj pomeni, da smo "krojači" svojega celostnega počutja in zakaj pasivnost ni najboljša izbira. Govoril je tudi o tem, kako starši otroku privzgojimo pozitivno miselnost.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
zakaj je pomembno, da ostajamo funkcionalni, kljub neželenim zunanjim okoliščinam,
kakšna je vloga neprijetnih občutij,
ali nas lahko drugi osrečijo,
kaj pomeni, da smo »krojači« svojega celostnega počutja,
ali je proces k poti dobrega počutja enostaven in kako stopimo na pot k zavestnemu ustvarjanju tovrstnega počutja,
kako pozitivno miselnost privzgojimo otrokom,
zakaj vztrajanje v pasivnosti ni koristno
in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.
Vabljini k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ.
Dr. Aleksander Zadel dobrodošli. Kako ste?
"Dobro sem, hvala za vprašanje."
Kako skrbite za svoje počutje?
"Telesno skrbim tako, da ostajam v dobri kondiciji. K dobremu mentalnemu, čustvenemu in duhovnemu počutju pa veliko prispeva moje profesionalno delo in tudi delo na sebi."
Kako naj vzdržujemo dobro počutje in kako naj dosežemo, da se nas zunanji dogodki, predvsem neželeni, ne bi dotaknili?
"Ne gre za to, da bi bil človek ves čas dobre volje. To ni realno pričakovati … Mi smo labilni energetski sistem, za to, da bi bili v ravnovesju, moramo ves čas dodajati energijo. Jasno je, da ne moremo enkrat vdahniti in nato biti cel mesec brez kisika, tudi to, da bi enkrat jedli in bili nato dva tedna brez hrane, ne gre – torej, da je telo v ravnovesju, mu je treba ves čas dovajati energijo. Enako velja za intelektualno, čustveno in duhovno plat. Ne moremo z dejstvi, da smo npr. zdravi, imamo otroke, družino itd., nahraniti duše za zmeraj. Zaznavanje neprijetnih občutkov je popolnoma človeško. Ti občutki nas spomnijo, da je treba 'dvigniti rit' in nekaj narediti v smeri, da bi se počutili bolje na katerem koli področju življenja. V iluziji, da bi se morali ves čas počutiti v redu in biti srečni, je nekakšna potrošniška spirala nerealnih pričakovanj o tem, kako naj bi izgledalo naše življenje."
Torej nekakšna »diktatura« pozitivne naravnanosti, ki preži na nas iz medijev in socialnih omrežij, ni samo ne naravna, ampak je lahko tudi škodljiva?
"Seveda. Ljudje mislijo, da morajo biti ves čas srečni in v nekih presežkih. Ker se veliko ljudi ne prepozna v tej sliki, padejo v različne skrajnost, kot so depresije, razne anksioznosti, brez perspektivnosti itd., po drugi strani zapadajo v nakupovalne spirale, ker so prepričani, da bodo s kopičenjem materialnih dobrin prišli na tisti nivo notranjega miru in blagostanja; ljudje ne razumejo, da, če potrebujejo bližino sočloveka, jim velik avto pri tem ne bo koristil. Včasih se nam zdi, da bi svoje občutke lahko 'ogoljufali' tako, da bi šli v nakupovalno središče ali da bi svojo potrebo po povezanosti z bližnjimi lahko nadomestili z uspehom v poslu itd. Vendar to ne gre tako."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Vabljini k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ.
