Globalne potrebe po energiji naj bi se po nekaterih ocenah v naslednjih 15 letih povečale za 60 odstotkov, to pa bo še dodatno obremenilo obstoječo infrastrukturo. Hkrati se pričakuje, da se bo delež obnovljivih virov energije, zlasti sončne in vetrne, do leta 2030 potrojil, to pa zahteva pametnejšo in odpornejšo energetsko infrastrukturo. Potrebne so rešitve za pametne domove in tako imenovane prosumerske uporabnike, to so tisti, ki energijo porabljajo in tudi proizvajajo, skupaj s sodobnimi sistemi električne distribucije, ki omogočajo bolj odporno in digitalno pripravljeno omrežje, sporočajo iz podjetja Schneider Electric. Dodajajo še, da Evropa pospešeno prehaja s fosilnih goriv na obnovljive vire, poleg sončne in vetrne energije sem štejejo tudi hidroenergijo. "Delež obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije je v Evropski uniji dosegel 50 odstotkov. Vendar pa je nadaljnje povečanje tega deleža zahtevno zaradi spremenljivosti in nepredvidljivosti obnovljivih virov ter potrebe po modernizaciji elektroenergetskega omrežja, ki mora omogočati bolj prilagodljivo odzivanje na nihanja v proizvodnji in porabi energije," ocenjujejo v Schneider Electricu.
Razlika med večstanovanjskimi in enostanovanjskimi stavbami
V luči teh napovedi smo preverili, kakšne so razmere na področju porabe in upravljanja energije v slovenskih gospodinjstvih. Obstoječe stanovanjske stavbe v Sloveniji za ogrevanje še vedno pretežno uporabljajo lesno biomaso, kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko toploto, v zadnjem desetletju pa so v porastu tudi toplotne črpalke, pojasnjuje Boris Gojkošek, univ. dipl. inž. stroj., produktni vodja v podjetju Seltron. Pri novogradnjah, zlasti enodružinskih hišah, je slika po njegovem mnenju bistveno drugačna. "Na podlagi veljavnih predpisov za skoraj ničenergijske stavbe in razpoložljivih subvencij ocenjujem, da se pri novogradnjah enodružinskih hiš približno 80 do 90 odstotkov investitorjev odloči za toplotno črpalko kot primarni vir ogrevanja," meni sogovornik. Okvirno pet do deset odstotkov se jih odloči za uporabo plina predvsem tam, kjer je plinovod že vzpostavljen ali imajo investitorji specifične preference, približno pet do deset odstotkov pa jih izbere sistem na lesno biomaso. Kotli na drva ali pelete so priljubljeni pretežno v podeželskem okolju.
"Pri novih večstanovanjskih stavbah se praviloma pojavljajo kompleksnejše rešitve, pogosto kombinacije daljinskega ogrevanja in toplotnih črpalk ali pa centralnih kotlovnic na plin oziroma toplotne črpalke," našteva Gojkošek. Smer razvoja je po njegovem prepričanju jasna: delež toplotnih črpalk in razogljičenih sistemov daljinskega ogrevanja narašča, medtem ko je vloga fosilnih goriv, zlasti kurilnega olja, v novogradnjah v upadanju in regulativno vse bolj omejena.
Na podeželju drugače kot v mestih
Pri izbiri ogrevalnega sistema so razlike glede na to, ali je stavba v urbanem ali v podeželskem okolju, in tudi glede na njeno velikost: je to enostanovanjska hiša, dvojček, manjša večstanovanjska stavba ali velik blok. "V podeželskem prostoru in manjših naseljih ostajata lesna biomasa in kombinacija drv ali peletov s toplotnimi črpalkami zelo razširjeni, plin in daljinsko ogrevanje pa imata tam zanemarljiv pomen. V urbanih okoljih in večjih naseljih sta zgodovinsko pomembna energenta daljinska toplota in zemeljski plin, pri novejših individualnih objektih pa se kot standard uveljavljajo toplotne črpalke," pojasnjuje Boris Gojkošek.
Tudi velikost in tip stavbe pomembno vplivata na izbiro. Pri družinskih hišah in dvojčkih prevladujejo individualne toplotne črpalke, najpogosteje tipa zrak–voda, v kombinaciji z nizkotemperaturnimi ogrevalnimi sistemi, kakršen je talno ogrevanje. Pri manjših večstanovanjskih stavbah investitorji pogosto tehtajo med centralno toplotno črpalko in plinsko kotlovnico, odvisno od razpoložljive infrastrukture, investicijskih stroškov in zahtev končnih uporabnikov. "Pri večjih večstanovanjskih stavbah in blokovskem fondu ohranja daljinsko ogrevanje osrednjo vlogo, pri čemer se v energijskem miksu takih sistemov postopno povečuje delež obnovljivih in nizkoogljičnih virov," navaja sogovornik.
Kurilno olje zamenjujejo toplotne črpalke
Pri prenovah ogrevalnih sistemov v enodružinskih hišah v zadnjih letih prevladuje zamenjava zastarelega sistema na kurilno olje s toplotno črpalko. Razlogov za to je po mnenju Gojkoška več, med najvažnejšimi so nižji letni stroški obratovanja, zmanjšanje emisij in razmeroma visoke subvencije, namenjene zamenjavi neučinkovitih kurilnih naprav. Pomemben razlog je še, da odpade zamudno in pogosto naporno ravnanje z gorivom, od dostave do skladiščenja, znebimo se tudi neprijetnega vonja. "Številni lastniki hiš ob prehodu na toplotno črpalko sočasno izvedejo tudi vsaj delno izboljšavo toplotne zaščite ovoja stavbe s toplotno izolacijo in zamenjavo stavbnega pohištva, to pa dodatno poveča učinkovitost sistema," razlaga sogovornik.
Del gospodinjstev, ki so prej uporabljala lesno biomaso v starejših kotlih, se odloča za prehod na sodobne kotle na pelete ali za kombinacijo toplotne črpalke z lokalnim kaminom oziroma pečjo na pelete, še opaža Boris Gojkošek. V okoljih z obstoječo plinsko infrastrukturo pa nekateri še vedno zamenjajo stari kotel z novim kondenzacijskim plinskim kotlom, predvsem zaradi nižje začetne investicije in tehnično preproste zamenjave. Kljub temu sogovornik iz izkušenj ocenjuje, da toplotne črpalke predstavljajo največji in rastoči delež pri prenovah, medtem ko se uporaba kurilnega olja sistematično zmanjšuje.
Pogled v prihodnost
Prihodnost ogrevanja v Sloveniji je po mnenju Borisa Gojkoška tesno povezana z zavezami razogljičenja stavbnega fonda ter z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi cilji. "V ospredju bosta nadaljnja elektrifikacija ogrevanja z uporabo toplotnih črpalk ter postopno zmanjševanje rabe fosilnih goriv, zlasti kurilnega olja in zemeljskega plina, najprej v novogradnjah in z zamikom tudi v obstoječih stavbah. Toplotne črpalke bodo skupaj z visoko energijsko učinkovitostjo ovoja stavb in razširjeno rabo sončnih elektrarn v samooskrbnih shemah verjetno postale prevladujoč standard pri individualnem ogrevanju," meni sogovornik.
Lesna biomasa bo v srednjeročnem obdobju ohranila pomemben delež, zlasti v podeželskem prostoru, vendar bodo zanjo veljale strožje zahteve glede emisij in za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi, nizkoemisijskimi sistemi. "V urbanih središčih pričakujemo krepitev vloge daljinskega ogrevanja, pri katerem se bo energijski miks premikal v smeri obnovljivih virov, odpadne toplote in velikih toplotnih črpalk. Pomembno razvojno področje bosta tudi digitalizacija in pametno krmiljenje ogrevalnih sistemov, ki bo omogočalo optimizacijo porabe, prilagajanje cenam energije in aktivno vključevanje stavb v delovanje energetskega sistema, na primer z zagotavljanjem fleksibilnosti omrežja."
