"Rada vas imam."
Medtem ko Celje in Maribor danes nestrpno mencata, kdaj se bo slovenskim oboževalcem pokazal neuradno najlepši Turek Burak Özçivit, se tistim z nekaj zgodovinskega spomina cirkus zdi kar nekam znan. Ni še tako daleč smaragdnozeleno leto 1998, ko je sončno stran Alp povsem obnorela slepa Mehičanka. No, vsaj naivno smo verjeli, da je slepa. Ko je Letizia Calderon, glavna junakinja prve pri nas turbouspešne mehiške telenovele Esmeralda, priletela v Slovenijo, ni bilo vse tako, kot smo pričakovali. Prav nič niso nekaterim bili všeč njeni kratkopristriženi lasje, pa tudi dejstvo, da je v resnici z njenim vidom vse v redu, je nekaterim kalilo pravljično auro pompoznega dogodka.
Ko je v City leta 1998 vstopila Esmeralda, se ta le po čudežu ni zrušil. Danes je bolj ali manj prazen.
Leticia je obiskala tudi Ljubljano.
V Mariboru je med njenim obiskom na trenutke postalo prav nevarno.
Videti svojo najljubšo igralko v živo je za nekatere bilo takrat doživetje za milijon dolarjev.
