Za večino ljudi je brskanje po policah s starimi predmeti zgolj način, kako prihraniti kakšen evro ali pa zabavno preganjanje dolgčasa. Za Nicka Sadyja iz Avstralije pa so te trgovine postale pravi rudnik zlata, oziroma v tem primeru srebra.
Nick je pred kratkim na spletnem omrežju Reddit delil svojo najnovejšo trofejo, ki je hitro postala viralna uspešnica. Med obiskom lokalne trgovine dobrodelne organizacije je na polici zagledal na videz povsem običajen kovinski vrč. Cena? Simboličnih pet dolarjev, kar je manj, kot bi v tamkajšnji kavarni odšteli za kavo. Večina kupcev bi šla mimo, prepričana, da gre za ničvreden kos posrebrene pločevine, a Nicka je nekaj pritegnilo.
Ko je predmet obrnil, je na dnu zagledal simbol: majhno vgravirano podobo leva z dvignjeno šapo. Izkazalo se je, da ta drobni žig ni bil zgolj okras, temveč uradna oznaka za sterlino srebro. Gre za zlitino, ki vsebuje kar 92,5 odstotka čistega srebra, kar predmetu daje visoko umetniško in tržno vrednost.
Simbol, ki pomeni denar
Nick je za medije pojasnil, da v 99 odstotkih primerov, ko obrne podobne predmete, najde oznake za ceneno posrebreno blago, ki nima skoraj nikakršne vrednosti. Tokrat pa je bilo drugače. Oznaka "925" in lev sta bila jasen signal, da v rokah drži dragocenost. Po kratkem raziskovanju in preverjanju dizajna je ugotovil, da je njegova najdba vredna precej več. Vrč je namreč kmalu zatem prodal za več kot 500 dolarjev.
"Nakup za tri ali pet dolarjev je vedno priložnost za učenje. Tudi če predmet ne bi bil vreden toliko, mi raziskovanje oznak širi obzorja in znanje o umetnosti," je za tuje medije priznal najditelj. Vendar pa ta vrč ni bil njegov edini uspeh. Njegova zbirateljska kariera je polna podobnih zgodb, ki zvenijo skoraj prelepo, da bi bile resnične.
Od hobija do profesionalnega lova
Sady je svojo strast do starin podedoval od staršev, navdih pa je črpal tudi iz kultne oddaje o ocenjevanju starin. Njegovo oko za detajle je izjemno. Nekoč je denimo kupil srebrno figuro žirafe za pičle tri dolarje. Izkazalo se je, da gre za delo priznanega južnoafriškega umetnika, ki ga je kasneje prodal za vrtoglavih 1700 dolarjev. Podoben uspeh je doživel z dvema ročno poslikanima porcelanastima krožnikoma, ki ju je kupil za 12 dolarjev, njuna prodajna cena pa je dosegla 2000 dolarjev.
Kljub temu da mu preprodaja prinaša konkreten finančni dobiček, Nick poudarja, da ima zanj ta dejavnost tudi terapevtski učinek. Proces brskanja, odkrivanja in poglobljenega raziskovanja zgodovine posameznih predmetov, katalogov in žigov mu nudi ogromno osebno zadovoljstvo.
