Barbara Gavez Volčjak
V sodobnem svetu še bolj kot nekoč velja, da se je treba nenehno učiti, saj se informacijsko-komunikacijska tehnologija bliskovito razvija in skoraj mesečno spreminja naše navade in ravnanje. Če želimo ostati v koraku s časom, uporabljati storitve najrazličnejših organizacij, od javnega prevoza, zdravnika prek javne uprave do trgovin in knjižnic, smo se prisiljeni redno učiti o vseh novostih. Starejšim to lahko povzroča nemalo preglavic, saj se težje in počasneje učijo, obenem pa nimajo vsi podporne mreže – otrok, vnukov, prijateljev – ki bi jim posredovala tovrstna znanja.
Veliko zanimanja pri starejših
Ministrstvo za digitalno preobrazbo zato na osnovi javnega razpisa za Financiranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc za leti 2024 in 2025 (JR DDK 2024-2025) financira projekt Digitalni koraki. Izobraževanja so namenjena vsem odraslim, starim 30 let in več, vendar so izvajalci hitro zaznali, da se zanje najbolj zanimajo starejši, ki imajo po tovrstnih znanjih največ potreb. Za izvajanje projekta so se kot člani konzorcija desetih partnerskih organizacij prijavili tudi na Andragoškem zavodu Maribor – Ljudski univerzi, ki ima z izobraževanjem odraslih tudi na področju digitalnega opismenjevanja bogate izkušnje. "V deseturnih izobraževanjih posvečamo pozornost krepitvi digitalnih veščin, ozaveščamo o pomenu digitalne pismenosti in digitalne varnosti, pomagamo pa tudi premagovati strah pred tehnologijo," razlaga Klavdija Mirič, strokovna sodelavka na Andragoškem zavodu. "Delavnice izvajamo na osnovnem in naprednem nivoju, izkazalo pa se je, da večina slušateljev po zaključenem osnovnem nivoju zaprosi še za možnost udeležbe v nadaljevalnih delavnicah," nadaljuje sogovornica. "Toda tudi tisti, ki so se udeležili delavnice na osnovnem nivoju, čeprav so nekatere funkcije že obvladali, so izvedeli še kaj novega ali so vsaj razumeli, kako nekaj deluje."
Najraje se učijo uporabljati telefon
Na delavnicah usposabljajo udeležence za delo z vsemi digitalnimi napravami, torej z računalnikom, tablico in pametnim telefonom, kar pač ti prinesejo s sabo ali jim lahko zagotovijo izvajalci. Miričeva pravi, da je med starejšimi največ zanimanja za delo s telefonom, ker niso spretni pri njegovi uporabi. "Ne znajo si urediti stvari, marsičesa si ne upajo, prav tako niso dovolj ozaveščeni o varnosti na spletu," našteva sogovornica in dodaja, da je veliko zanimanja tudi za to, kako povezati naprave med sabo, prenesti kaj iz telefona v računalnik. "Najstarejši udeleženci, stari 70, 80, tudi 90 let, se želijo naučiti osnovne nastavitve telefona, ga povezati v omrežje wifi, uporabljati elektronsko pošto in podobno," še razlaga Klavdija Mirič. V posamezno delavnico lahko sprejmejo 10 do 15 udeležencev, zanimanja je bilo sprva manj, a se je po prvih uspešnih izvedbah hitro povečalo, še dodaja.
S sodelovanjem sta pridobili obe ustanovi
Pri digitalnem izobraževanju starejših se je Andragoški zavod povezal tudi z Mariborsko knjižnico, ker ta vseživljenjsko učenje med drugim zagotavlja s programom Knjižnični cikel, s katerim je vključena v mrežo slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje. Vodja Knjižničnega cikla Nataša Konec meni, da sta s sodelovanjem pridobili obe ustanovi: "Preko naših kanalov obveščanja, kot so mesečna sporočila za člane Knjižničnega cikla, napovednik prireditev Mariborske knjižnice Skovik, spletna stran in objave na družabnih omrežjih, lahko potencialni uporabniki bolj neposredno izvejo, da se lahko udeležijo programov Andragoškega zavoda, saj jih naše knjižničarke na to opozarjajo. Poleg tega je Andragoški zavod nekaj delavnic Digitalni koraki izvedel z udeleženci Knjižničnega cikla, ker mi teh vsebin trenutno ne ponujamo. Za člane knjižnice pa so digitalne kompetence zelo pomembne, da znajo uporabljati elektronske vire, E-knjižnico, iskati in si izposojati gradivo, uporabljati aplikacijo mCOBISS, za ljudi s težavami z vidom so velika prednost tudi avdioknjige, ki si jih lahko izposodijo v E-knjižnici."
