Na družbenih omrežjih, kot sta X in Instagram, se je razširil nov, precej sporen trend, ki dostavnim službam povzroča sive lase. Uporabniki so namreč odkrili, kako si s pomočjo umetne inteligence in orodij za urejanje fotografij, kot je Photoshop, zagotoviti brezplačen obrok. Postopek je preprost: naročijo hrano, jo fotografirajo in nato digitalno predelajo, da je videti surova, plesniva ali kako drugače neustrezna.

Tako prirejeno fotografijo nato pošljejo podpori za stranke dostavne platforme in zahtevajo povračilo denarja. Ker so lažne slike pogosto izjemno prepričljive, jim podjetja, kot je ameriški velikan DoorDash, denar večinoma vrnejo brez dodatnih vprašanj. Eden od viralnih primerov prikazuje pečen hamburger, ki ga je uporabnik z nekaj kliki spremenil tako, da je meso v notranjosti videti popolnoma surovo. "Uredil sem fotografijo, da mi DoorDash vrne denar," se je pohvalil na spletu in sprožil plaz podobnih objav.

Prevara, ki se širi kot požar

Zaradi dostopnosti AI orodij lahko takšne prevare izvaja praktično vsak, tudi tisti brez tehničnega znanja. Podpore za stranke se tako soočajo s povsem novo vrsto goljufije, ki jo je na prvi pogled skoraj nemogoče odkriti. Problem pa ni omejen le na dostavo hrane. Raziskava podjetja za preprečevanje prevar Forter je pokazala, da kar 45 % ameriških in 52 % britanskih potrošnikov priznava, da so v zadnjem letu zlorabili pravila trgovcev glede vračil. Zanimivo je, da se jih 58 % ob tem počuti krive, a to jih ne ustavi.

Po drugi strani pa kar 68 % potrošnikov meni, da trgovci preveč olajšajo zlorabo sistema vračil. Kljub temu pa je 16 % kupcev prenehalo nakupovati pri blagovnih znamkah, ki so uvedle strožje politike. Včasih pa se zgodi tudi obratno – da so zavrnjene legitimne pritožbe. Mediji poročajo o primeru, ko je stranka trdila, da ji je veverica raztrgala vrečko iz McDonald'sa in pojedla krompirček. Kljub fotografiji, na kateri je veverica zrla naravnost v kamero, naj bi DoorDash povračilo zavrnil.

Boj med resničnostjo in digitalno lažjo

Čeprav mnogi uporabniki tovrstne prevare dojemajo kot nedolžno šalo ali "hakiranje sistema", strokovnjaki opozarjajo, da takšno ravnanje predstavlja vse večjo grožnjo za integriteto spletne prodaje. Ironično je, da naj bi tudi sami trgovci uporabljali umetno inteligenco, da bi njihove jedi na promocijskih fotografijah izgledale bolj privlačne. Zdi se, da se obeta nova bitka med resničnostjo in digitalnimi iluzijami. Ker bo z napredkom tehnologije vse težje ločiti med pristnimi in lažnimi slikami, bodo morala podjetja razviti nove, naprednejše mehanizme za preverjanje pritožb in zaščito pred digitalnimi goljufijami.