Sanja Verovnik
Starejši ljudje večino svojega časa preživijo doma - v povprečju celo do 90 odstotkov dneva. V toplini doma naj bi se počutili varno, sproščeno in zaščiteno. A prav za štirimi stenami pogosto preži nevidna nevarnost: slab zrak. Mnogo ljudi ne ve, da je zrak v notranjih prostorih lahko celo bolj onesnažen kot zunanji, to pa lahko ima za starejše resne in dolgoročne posledice. Zaradi vse pogostejših opozoril stroke o kakovosti notranjega zraka, še posebno za ranljive skupine, kot so starejši, postaja to vprašanje vse bolj pereče. Stanovanja, ki naj bi bila varno zatočišče, lahko brez ustreznega prezračevanja in navad postanejo tihi povzročitelji slabega zdravja.
Z leti se telesne funkcije začnejo naravno upočasnjevati, vključno z imunskim sistemom. Dihalne poti postanejo občutljivejše, obrambni mehanizmi pljuč slabijo, zmanjšuje se sposobnost izločanja toksinov. Pri starejših so tudi kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in bolezni srca in ožilja, precej pogostejše, zato so še posebno občutljivi za kakovost zraka, ki ga vsakodnevno dihajo. Če so okna pogosto zaprta, se v stanovanjih zadržujejo hlapne kemikalije, vlaga, prah in drugi škodljivi delci, ki ostanejo ujeti v prostoru.
Onesnaženje ne prihaja samo od zunaj
Pogosto si predstavljamo, da je onesnažen zrak nekaj, kar prihaja od zunaj - z ulice, iz prometa ali industrije. V resnici pa so številni viri onesnaženja prav znotraj doma. Med njimi so vlaga in plesen v kopalnicah ali kuhinjah, prah in pršice, ki se kopičijo v tekstilu in na pohištvu, ter hlapne organske spojine, ki jih najdemo v številnih vsakdanjih izdelkih, kot so čistila, osvežilci zraka, dišeče sveče in pohištvo iz umetnih materialov. Tudi kuhanje brez zadostnega prezračevanja, dolgotrajno sušenje perila v notranjih prostorih in tobačni dim prispevajo k slabši kakovosti zraka. V določenih primerih lahko na kakovost notranjega zraka vpliva celo naravni radioaktivni plin radon, ki v nekaterih območjih prodira iz tal v notranje prostore. Vse to lahko ima resne posledice. Starejši zaradi slabšega zraka pogosto občutijo poslabšanje kroničnih bolezni, kot so dihalne in srčno-žilne težave. Pogostejše so okužbe dihal, utrujenost, nespečnost, glavoboli in občutek tesnobe. Slab zrak lahko vpliva tudi na razpoloženje in kognitivne sposobnosti, kar se kaže v zmanjšani koncentraciji, razdražljivosti in zmanjšani samostojnosti. Kadar človek zaradi slabega počutja manj hodi ven, manj zrači stanovanje in se izogiba družbi, to vodi v še večjo izolacijo in psihološko stisko.
Kateri so osnovni ukrepi
K sreči lahko veliko naredimo že z nekaj osnovnimi ukrepi. Redno zračenje prostorov je eden najpreprostejših načinov, kako izboljšati kakovost zraka. Še posebno pomembno je, da stanovanje prezračimo po kuhanju, tuširanju ali čiščenju, saj se takrat v zrak sproščajo številne škodljive snovi. Pomaga tudi izbira naravnih materialov pri pohištvu, izogibanje agresivnim čistilom in dišavam ter redno čiščenje tkanin, kot so zavese, preproge in posteljnina. V prostorih z višjo vlažnostjo se priporoča uporaba razvlaževalcev ali čistilcev zraka. Za dodatno zaščito in dolgoročno rešitev pa vse več strokovnjakov priporoča vgradnjo prezračevalnih sistemov v stanovanja. Ti omogočajo stalno kroženje svežega zraka brez potrebe po odpiranju oken, kar je še posebno pomembno pozimi ali v mestih z visoko stopnjo zunanjega onesnaženja. Prezračevalni sistemi lahko učinkovito odstranjujejo prašne delce, alergene, vlago in neprijetne vonjave. Moderni sistemi omogočajo tudi rekuperacijo toplote, kar pomeni, da zrak ogrejejo, preden vstopi v prostor, s čimer se zmanjša toplotna izguba. To ni le energetsko učinkovito, ampak tudi udobno - stanovanje je ves čas prezračeno, brez prepiha in hladu. Za starejše je to izjemna prednost, saj jim ni treba skrbeti za redno odpiranje oken ali usklajevanje temperature v prostoru.
