Ko nas preseneti glavobol, zobobol, bolečine v križu ali pa nas v posteljo položi povišana telesna temperatura, večina brez pomisleka poseže po domači lekarni. Zdravila proti bolečinam so namreč lahko dostopna, kupimo jih lahko brez recepta in jih pogosto dojemamo kot povsem neškodljive pomočnike, ki nas hitro vrnejo v vsakdanji ritem. Vendar pa medicinska stroka dviga opozorilni prst. Določena skupina teh zdravil namreč skriva resne nevarnosti za naše srce in ožilje, še posebej če pri jemanju nismo previdni.
Gre za nesteroidne antirevmatike (NSAR), med katerimi so najbolj znani in razširjeni ibuprofen, ketoprofen in diklofenak. Čeprav učinkovito zmanjšujejo bolečino in vnetja, lahko sočasno povzročijo neželene učinke na kardiovaskularni sistem. Raziskave kažejo, da ta zdravila povečujejo tveganje za srčni in možganski infarkt in povišan krvni tlak. Tveganje za srčni infarkt se lahko pri osebah, ki ta zdravila jemljejo v visokih odmerkih, poveča celo za 30 do 60 odstotkov.
Nevarna meja je hitro dosežena
Priznana kardiologinja dr. Borka Pezo je izpostavila, da se mnogi ne zavedajo, kako močna so v resnici ta zdravila. Nevarnost namreč ni enaka za vse in se ne pojavi pri vsakem uporabniku, vendar drastično narašča s količino zaužitih tablet in trajanjem zdravljenja.
Dr. Pezo pojasnjuje, da so varni odmerki nekje do 1200 miligramov dnevno. Vse, kar presega 2400 miligramov, pa stroka že označuje kot precej tvegano. To v praksi pomeni, da občasna tableta proti glavobolu pri zdravi osebi verjetno ne bo povzročila težav. Težava nastane, ko ljudje redno jemljejo večje odmerke, ne da bi se o tem posvetovali z zdravnikom, saj s tem nevede obremenjujejo svoje srce.
Mehanizem delovanja teh zdravil je preprost, a za telo obremenjujoč. Nesteroidni antirevmatiki v organizmu povzročajo zadrževanje soli in vode. Posledično se poveča volumen tekočine v krvnem obtoku, kar dvigne krvni tlak. Povišan tlak dodatno obremeni srčno mišico in poveča upor v žilah. Poleg tega lahko ta zdravila vplivajo na proces strjevanja krvi, kar povečuje nevarnost za nastanek krvnih strdkov, ki so glavni krivci za srčne in možganske kapi.
Kdo mora biti še posebej previden?
Nekatere skupine ljudi so še posebej ranljive. Posebej previdni morajo biti tisti, ki že imajo povišan krvni tlak ali koronarno bolezen srca. Prav tako morajo biti izjemno previdni tisti, ki so v preteklosti že preboleli srčni ali možganski infarkt. V rizično skupino spadajo tudi starejši ljudje ter bolniki, ki jemljejo terapijo za redčenje krvi ali zdravila za uravnavanje pritiska.
Kardiologinja svetuje, da bolniki, ki že jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, ne smejo na lastno pest jemati še protibolečinskih tablet, saj se s tem poveča tveganje za krvavitve. Prav tako je nevarno kombiniranje različnih nesteroidnih antirevmatikov, na primer ibuprofena in diklofenaka hkrati, saj to telo postavi pod izjemen stres.
Kaj torej storiti, ko nastopi bolečina? Strokovnjaki svetujejo uporabo najnižjega še učinkovitega odmerka in jemanje zdravila čim krajši čas. Če bolečina ne popusti ali če potrebujete večje odmerke, obiščite zdravnika, ki bo ocenil tveganje in morda predlagal varnejšo alternativo. Branje navodil za uporabo ni le formalnost, ampak nujnost, saj dejstvo, da je zdravilo na voljo brez recepta, še ne pomeni, da je brez tveganj.
