Skrivnost, porojena 22. novembra 1963 na levem ovinku na Dealey Plazo v Dallasu, naj bi bila dokončno razkrita jutri v prizidku k stavbi ameriškega Nacionalnega arhiva v College Parku v Marylandu. Tam bodo objavili še zadnje, doslej javnosti nedostopne dokumente, povezane z umorom ameriškega predsednika Johna Fitzeralda Kennedyja (JFK). Eden najbolj razvpitih političnih atentatov v svetovni zgodovini namreč nikoli ni bil docela pojasnjen. Mnogi menijo, da je bilo v preiskavi preveč nejasnosti, nedoslednosti in nelogičnosti, da bi lahko verjeli uradni razlagi, da je bil Lee Harvey Oswald osamljeni strelec. Tudi zato, ker sam ni mogel povedati ničesar, dva dni po atentatu ga je ubil Jack Ruby.
V skoraj 54 letih, kolikor jih je minilo od streljanja v Dallasu, so se teorije zarote razbohotile do neslutenih razsežnosti. Naročnike atentata na Kennedyja so iskali na vseh koncih, od Cie do mafije, od Castra do Rusov, pojavljale so se teorije, da za umorom stojita podpredsednik Lyndon Johnson ali prva dama Jackie Kennedy ali pa celo nezemljani. Dodatno je olja na ogenj teh teorij leta 1991 prilil režiser Oliver Stone s svojim filmom JFK, ki je obudil prepričanje, da mora biti skrivnost umora priljubljenega predsednika zakopana nekje v vladnih dokumentih. Čeprav so film označili za fikcijo, je bilo vznemirjenje javnosti dovolj veliko, da je bil leta 1992 sprejet JFK Records Act, zakon, ki je ameriško vlado zavezal, da 25 let po sprejetju zakona javno objavi vse dokumente in dosjeje, povezane z atentatom v Dallasu. Ta rok se izteče 26. oktobra letos, ko pričakujejo razkritje še okoli tri tisoč doslej tajnih dokumentov.
JFK
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), rojen 29. maja 1917 v Brooklinu, Massachusetts, je bil najmlajši izvoljeni predsednik ZDA pa tudi najmlajši preminuli predsednik. Bil je tudi do zdaj edini predsednik rimskokatoliške veroizpovedi, prvi predsednik, ki se je rodil v 20. stoletju, edini, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado, zadnji, ki je umrl med mandatom.
Manjkajoči košček iz Mehike
Že doslej so v skladu z omenjenim zakonom objavili okoli 34 tisoč dokumentov, ki so dodatno osvetlili eno najbolj burnih obdobij 20. stoletja. Tako smo denimo zvedeli za podrobnosti načrtov ameriške vojske za invazijo na Kubo, Kennedyjeve načrte za umik ameriških vojakov iz Vietnama in podrobnosti o imenovanju članov tako imenovane Warrenove komisije, ki je leta 1963 začela preiskovati atentat. V zvezi s samim atentatom pa preboja ni bilo.
To je stara igra, vsak poskuša rešiti svojo kožo. Če narediš napako, upaš, da je ne bo nihče opazil. Če je treba zavreči dokument ali dva, to narediš
Zakaj so obveščevalne službe molčale
Odbor je hkrati ugotovil, da je ostalo tajne še veliko dokumentacije Warrenove komisije, ki je pod vodstvom Earla Warrena preiskovala atentat in leta 1964 uradno sklenila, da v ozadju ni bilo nobene zarote in da je Oswald streljal sam. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi bil Oswald, ki je iz skladišča knjig sicer res streljal na predsednikovo kolono, lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem sprožil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen. Ob tem je odbor pregledal še kupe dolgo časa tajnih dokumentov Cie, FBI, tajne službe in drugih zveznih agencij, ki so razkrili, da sta imela Cia in FBI veliko več informacij o Oswaldu in grožnji, ki jo je pomenil za ameriškega predsednika, kot sta priznali v zaslišanjih pred Warrenovo komisijo. Dokaze naj bi bili prikrili, da ne bi prišlo na dan, kako sta službi zamudili priložnost, da atentatorja ustavita in tako spremenita tok zgodovine.
Smrt na filmskem traku
Zadnje trenutke življenja Johna F. Kennedyja je na filmski trak povsem slučajno posnel Abraham Zapruder. S tem je ustvaril najznamenitejši posnetek atentata vseh časov, čeprav preiskovalcem ni mogel kaj dosti pomagati.
Trump ne bo preprečil objave
Dosjeji iz Mehike so ostali tajni na zahtevo State Departementa, Cie in drugih zveznih agencij, ki so se bale, da bi razkritje škodilo ameriško-mehiškim odnosom. Mehiška vlada je v času hladne vojne namreč tesno sodelovala s Cio in FBI. "V Ciudadu de Mexicu je v tistem času vsak vohunil za vsakim," se spominja Turheim.
Smrt na filmskem traku
Zadnje trenutke življenja Johna F. Kennedyja je na filmski trak povsem slučajno posnel Abraham Zapruder. S tem je ustvaril najznamenitejši posnetek atentata vseh časov, čeprav preiskovalcem ni mogel kaj dosti pomagati.
