Leta 1871 je kmet Heurtin priplul na otok Amsterdam v Južnem oceanu. S seboj je pripeljal pet krav in načrtoval veliko kmetijo, a je njegov poskus hitro propadel. Kmet je otok zapustil, krave pa so ostale tam. Otok meri le 33 kvadratnih kilometrov in ponuja zelo malo sladke vode. Kljub pomanjkanju veterinarske oskrbe je pet živali preživelo in se uspešno razmnoževalo. Ustvarile so divjo čredo, ki je na vrhuncu štela kar 2000 glav.
Znanstveniki so nedavno z genetsko analizo poskušali pojasniti, kako je tako majhna populacija sploh preživela in uspevala v popolni izolaciji. Genetik Mathieu Gautier z inštituta INRAE je v sodelovanju z Univerzo v Liègeu vodil obsežno raziskavo. Znanstveniki so analizirali vzorce DNK osemnajstih goved, ki so jih zbrali v letih 1992 in 2006, poroča Economic Times.
Hitra evolucija in presenetljivo zmanjšanje
Raziskovalci so ugotovili, da čreda izvira iz dveh ločenih linij. Približno 75 odstotkov črede nosi gene evropskega goveda, ki je sorodno moderni pasmi jersey, preostalih 25 odstotkov pa predstavlja zebu. Zebu je izjemno vzdržljivo govedo z Madagaskarja, ki odlično prenaša vročino. Prvih pet živali je tako nosilo veliko več genetskih variacij, kot so znanstveniki sprva pričakovali. Čeprav so se živali parile v sorodstvu, hitra rast populacije ni povzročila genetskih bolezni in mutacij.
Pregled genoma je razkril še nekaj povsem nepričakovanega. Največje evolucijske spremembe so znanstveniki opazili v genih, ki vplivajo na živčni sistem in vedenje. Krave so se psihološko spreminjale veliko hitreje kot fizično. Postale so izjemno previdne, samostojne in popolnoma prilagojene življenju v divjini. Kljub temu so znanstveniki opazili eno ogromno fizično spremembo. Goveda so se zmanjšala na približno četrtino svoje prvotne velikosti. Veliki sesalci na izoliranih območjih pogosto doživijo takšno preobrazbo, a običajno ta proces traja več tisoč let. Na otoku Amsterdam se je to zgodilo v manj kot dveh stoletjih.
Ohranjanje narave zahtevalo krut davek
Zgodba o neobičajni čredi se je zaključila leta 2010. Oblasti so takrat pobile vsa goveda, saj so želele zaščititi avtohtoni ekosistem otoka. Čreda je namreč močno ogrožala amsterdamskega albatrosa in redko drevo Phylica arborea. Otok danes spada pod Unescovo svetovno dediščino. Krave na otoku ne živijo več, a raziskovalci varno hranijo njihov genetski zapis, saj so pravočasno zbrali dragocene vzorce.
