Najstarejše slovensko mesto, Ptuj, te dni sodeluje v okviru evropske komunikacijske pobude »Evropa v moji regiji«. Pobuda prebivalcem posameznih evropskih držav oziroma regij približuje delovanje Evropske unije (EU) in jih seznanja s konkretnimi pridobitvami v njihovem lokalnem okolju, ki so nastale s finančno podporo Evropske unije in posameznih držav oziroma regij.
Kampanja »Evropa v moji regiji« na Ptuju in v podravski regiji teče od 15. aprila do 15. maja, prebivalce in obiskovalce Ptuja in okolice pa spominja na štiri novo urejene in obnovljene lokacije. Ob tej priložnosti smo se o pomenu obnov in revitalizacije ptujske mestne tržnice, Stare steklarske, Parka spominov na Ptuju ter regionalnih kolesarskih poti, ki zdaj Ptuj povezujejo s sosednjimi mesti, pogovarjali z Nuško Gajšek, županjo Mestne občine Ptuj.
Kakšen pomen pripisujete dejstvu, da se je Ptuj uvrstil med evropske regije oz. mesta, kjer teče letošnja pobuda »Evropa v moji regiji«?
Seveda sem vesela in ponosna, da se je med izbrana mesta za letošnjo promocijsko kampanjo uvrstilo tudi naše mesto. Prepričana sem, da je to rezultat večletnega uspešnega vključevanja Mestne občine Ptuj v evropske razpise. Tako v naši občini načrtno pridobivamo dodatna finančna sredstva, ki jih nato ob podpori države in Evropske unije usmerjamo v razvoj in posodobitev mestne infrastrukture, obenem pa v razvoj obstoječih in novih vsebin in dejavnosti, ki prinašajo raznovrstne koristi Ptujčankam in Ptujčanom – od višje kakovosti življenja na Ptuju pa vse do bogatejše kulturne ponudbe našega mesta.
Menim, da je Stara steklarska, ki danes deluje kot Mladinsko kulturni center, resnično zgodba o uspehu, saj smo jo ohranili za prihodnje generacije, še več – zdaj živi novo, polno življenje.
Kakšno dodano vrednost so torej štiri obnovljene ptujske lokacije prinesle mestu, predvsem Ptujčanom, in kaj to pomeni za ostale obiskovalce Ptuja, tuje in domače?
Če začnem s Staro steklarsko: danes si je težko predstavljati, da je na mestu, kjer stoji sodoben mladinski center, nekoč bila majhna steklarska delavnica, kjer so rezali steklo za okna. S korenito prenovo, ki se je končala leta 2023, smo zagotovili sodobne prostore za mnoge kulturne in družabne dejavnosti mladih, ki jih pripravlja oz. koordinira Javni zavod Ptuj oz. Mladinsko kulturni center Stara steklarska.
Sočasno s prenovo stavbe nekdanje steklarske delavnice smo uredili tudi neposredno okolico Stare steklarske, torej Vrazov trg in bližnje ulice. Pri tem je bila podpora EU in naše države izjemno pomembna, saj samo z občinskimi sredstvi tako zahtevne in obsežne prenove ne bi zmogli. Celotna naložba je namreč znašala 4,6 milijona evrov. Rezultat sodelovanja z EU in Republiko Slovenijo pa je to, da smo pred propadom rešili kulturni spomenik v zaščitenem mestnem jedru Ptuja. Menim, da je Stara steklarska, ki danes deluje kot Mladinsko kulturni center, resnično zgodba o uspehu, saj smo jo ohranili za prihodnje generacije, še več – zdaj živi novo, polno življenje. Obenem je s tem naše najstarejše mesto še bolj zanimivo in privlačno ne le za Ptujčane, ampak tudi za obiskovalce. Aktivnosti Javnega zavoda Ptuj in vseh, ki so v Stari steklarski našli mesto za ustvarjanje, druženje in delo, namreč veliko prispevajo k še živahnejšemu utripu mesta.
Revitalizacija Stare steklarske je torej zgodba o uspehu. Lahko to zatrdimo tudi za novo urejene kolesarske povezave?
Drži, da je prenova Stare steklarske zelo uspešna zgodba, a še zdaleč ne edina. Ureditev 46 km kolesarskih poti med Ptujem in sosednjimi občinami je bila zelo obsežen projekt in je zahtevala veliko usklajevanja. Tudi ta podvig ne bi bil mogoč, če nam ne bi uspelo pridobiti sredstev EU in države – skupaj je bila naložba vredna kar 16,1 milijona evrov. Poskrbeli smo za varne kolesarske povezave, ki omogočajo prebivalcem Mestne občine Ptuj in Spodnjega Podravja, da lahko kolesarijo v službo ali šolo ali se tam rekreirajo v prostem času. Kolesarske poti pa so zanimive tudi za turiste, ki obiskujejo Ptuj in okolico. S to pridobitvijo smo naredili pomemben korak naprej k zagotavljanju sodobne prometne infrastrukture, s katero lahko spodbujamo bolj trajnostno mobilnost naših ljudi – torej manj individualnih potovanj z avtomobili, več kolesarjenja na za to namenjenih površinah. Obenem s tem znižujemo stroške prometa tako na ravni mesta in regije kot odstotek družinskih in javnih izdatkov za mobilnost.
Tudi v samem mestnem jedru je bilo kar nekaj izboljšav, kajne?
Res je. Veseli nas, da se je v preteklih letih prenovljeno območje ptujske mestne tržnice, danes Glavnega trga, uveljavilo kot nekakšna »dnevna soba« Ptuja – ne samo kot osrednji prireditveni prostor mesta, kjer se vrstijo najrazličnejši dogodki, ampak tudi kot prostor za vsakdanje srečevanje in naključno druženje. Čeprav lokacija ni ponovno zaživela kot tržnica, ker so se nakupovalne navade ljudi precej spremenile, še posebno med pandemijo covida in po njej, so jo ljudje vzeli za svojo. Zdaj ko so nekoliko zrasla mlada drevesa, zasajena ob ploščadi, pa vidimo, da se še posebno ob toplejših dnevih v njihovi senci radi zadržujejo tako Ptujčani kot naši obiskovalci.
Kaj vse je mogoče, ko združimo moči tako na lokalni ravni, na nivoju mesta in države, kot na nivoju EU - ko kakovosten investicijski načrt postane otipljiva dodana vrednost za lokalno prebivalstvo.
S pomočjo evropskih sredstev je bil urejen tudi Park spominov - staro mestno pokopališče?
Drži. Mestna občina Ptuj je v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb uredila območje starega pokopališča, ki se je nehalo uporabljati leta 1978, in ga preuredila v Park spominov. Pri tem je bil osrednji cilj ohraniti čim več dragocene kulturne in naravne dediščine mesta Ptuj, obenem pa izboljšati kakovost zelenih površin v mestu. Danes je staro ptujsko mestno pokopališče zgledno urejeno in kot Park spominov še zmeraj prostor za pieteto, ohranjanje spominov na tam pokopane in izkazovanje spoštovanja do vseh, ki se jim pridejo poklonit. Hkrati pa dopolnjuje še turistično ponudbo našega mesta.
Kako bi ocenili sodelovanje MO Ptuj z državo in ustanovami EU?
Ni dvoma, da je pridobivanje evropskih sredstev zahteven proces, pri marsikaterem infrastrukturnem projektu tudi sama izvedba traja po več let. A prepričana sem, da so naložbe, pri katerih se opiramo na podporo naše države in širše evropske skupnosti, izjemno pomembne in dobrodošle. Še posebno v Sloveniji, kjer so občine večinoma zelo majhne in imamo omejene finančne proračune.
Zato se mi zdi prav in pomembno, da opozorimo na to, kaj vse je mogoče, ko združimo moči tako na lokalni ravni, na nivoju mesta in države, kot na nivoju EU - ko kakovosten investicijski načrt postane otipljiva dodana vrednost za lokalno prebivalstvo. Prepričana sem, da to velja tudi za vse naše projekte, na katere opozarja tokratna pobuda »Evropa v moji regiji«.
